We use cookies to help you navigate efficiently and perform certain functions. You will find detailed information about all cookies under each consent category below.
The cookies that are categorized as "Necessary" are stored on your browser as they are essential for enabling the basic functionalities of the site. ...
Necessary cookies are required to enable the basic features of this site, such as providing secure log-in or adjusting your consent preferences. These cookies do not store any personally identifiable data.
Functional cookies help perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collecting feedback, and other third-party features.
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics such as the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Advertisement cookies are used to provide visitors with customized advertisements based on the pages you visited previously and to analyze the effectiveness of the ad campaigns.
ANG: derivation row, derived set; NEM: abgeleitete Reihe; FR: série derivée; IT: serie derivata.
ET: ♦Derivacija♦; ♦serija♦.
D: Naziv za ♦dvanajsttonsko vrsto, serijo♦, ki jo dobimo z ♦derivacijo♦.
GL: ♦agregat♦ (D 2), ♦derivacija♦, ♦dvanajsttonska vrsta, serija♦, ♦vrsta♦, ♦oblika vrste, serije♦, ♦podvrsta, podserija♦, ♦segment (vrsta, serije)♦, ♦sekundarna vrsta, serija♦, ♦serija♦, ♦simetrična vrsta, serija♦.
‹FR›, 21; ‹HO›, 306; ‹L›, 470
ANG: derivation (technique).
ET: Lat. derivatio = izvajanje, iz derivare = (dobesedno) odvajiti kako tekočino, v prenesenem pomenu: besedo izpeljati iz druge, iz predl. de = od in rivus = potok (‹KLU›, 129, 136).
D: »(Naziv za) konstrukcijo ♦dvanajsttonske vrste, serije♦ s transformacijo ♦segmenta♦ (♦trikorda♦, ♦tetrakorda♦, ♦heksakorda♦). ♦Vrsta♦ v Webernovem Koncertu za 9 instrumentov, op. 24 (1931–1934) …, je nastala z derivacijo, tako da so drugi, tretji in četrti ♦trikord♦ transponiran ♦rakov obrat♦ (= ROt), transponiran ♦rakov postop♦ (= Rt) in transponiran ♦obrat♦ (= Obt) prvega ♦trikorda♦, ki je v ♦osnovni obliki♦ (= O):«
GL: ♦agregat♦ (D 2), ♦derivacijska vrsta, serija♦, ♦dvanajsttonska tehnika (skladanja)♦ = (♦dodekafonija♦), ♦heksakord♦, ♦vrsta♦, ♦serija♦, ♦serialna tehnika (skladanja)♦, ♦simetrična vrsta, serija♦, ♦tetrakord♦, ♦trikord♦.
PRIM: ♦segmentacija (vrste, serije)♦.
ANG: delta wave.
ET: Po veliki grški črki delta, ki je trikotne oblike; ♦ton♦.
KM: Naziv je najden samo v ‹FR›, 21, kot vodilka za ♦trikotni val♦.
KR: Priporočljiva je izključno uporaba ♦trikotni nihaj, ton, zvok, val♦ namesto zelo redkega d. n., t., v.
PRIM: ♦trikotni nihaj, ton, zvok, val♦.
= ♦PARCIAL(I), PARCIALNI TON(I)♦
= ♦WORK IN PROGRESS♦
= ♦ZAMIK♦ = ♦ZAKASNITEV♦
ANG: black sound.
D: »(Naziv za) ♦tišino♦. Črni zvok je nasprotje elektronskemu ♦belemu šumu♦, v katerem zvenijo vse frekvence.« (‹FR›, 10)
KR: V izvirni ANG-različici D se ne omenja ♦belega šuma♦, ampak »beli ♦zvok♦« (= »white ♦sound♦«), s čimer se postavlja bistvena razlika med ♦zvokom♦ in ♦šumom♦.
GL: ♦šum♦, ♦zvok♦.
PRIM: ♦beli šum♦, ♦obarvani šum♦, ♦modri šum♦, ♦rožnati šum♦, ♦tišina♦
‹CP1›, 238
ANG: alphanumeric, alphameric notation.
ET: Lat. notation = zapisovanje, označevanje, iz notare = označiti, zapisati, iz nota = znak, znamenje, pisni znak (‹KLU›, 508).
D: »(Naziv za) kombinacijo črk in številk, ki predstavljajo glasbeno notacijo v kakšnem računalniškem programu.« (‹FR›, 4)
GL: ♦avtomatska glasba♦ = ♦računalniška glasba♦.
PRIM: (♦alfanumerična notacija♦).
= ♦ČETRTSTOPINJA♦ (ČETRTTONSKA GLASBA) = ♦ČETRTSTOPINJSKA GLASBA♦
ANG: quarter tone music, quarter-tone music; NEM: Vierteltonmusik, Viertelton-Musik; FR: musique en quarts de ton; IT: musica a quarti di tono.
D: Naziv za glasbo, ki za zvočno gradivo uporablja ♦četrtstopnjo♦ kot temeljni ♦mikrointerval♦.
KR: Iz KR ♦celostopinjske lestvice♦ je jasno, zakaj je treba ♦četrttonsko glasbo♦ zamenjati s č. g. (gl. tudi KR ♦mikrointervala♦ in ♦mikrointervalne lestvice♦).
V ‹L›, 631, se kot FR-sopomenka s č. g. navaja »mikrotonalitetna glasba« (= »musique microtonale«), kar je napačno, saj ♦mikrotonaliteta♦ ne zajema samo ♦četrtstopnje♦, temveč tudi ostale intervale, manjše od temperirane male sekunde (gl. D ♦mikrointervala♦). Prav tako je v ‹L›, 360, enako problematičen pojem »mikrotonalizem« (= »microtonalismo«), ki se prav tako enači s č. g.
GL: ♦četrtstopnje♦ = (četrtton), ♦hiperkromatika♦ = ♦ultrakromatika♦, ♦mikrointerval♦, ♦mikrointervalna lestvica♦, ♦mikrotonaliteta♦, ♦ultrakromatika♦ = ♦hiperkromatika♦.
‹BKR›, IV, 304; ‹EIN›, 678; ‹G›, 39; HABA 1927; HABA 1937; HABA 1971; ‹HI›, 508–509; ‹MELZ›, I, 401 = »četrttonska glasba«; ‹P›, 48
