Avtor: leon

Objavljeno dne

CALYPSO

ANG: calypso; NEM: Calypso; FR: calypso; IT: calypso.

ET: Neznana (‹OED›, Il, 800); v ‹TLF›, V, 62, je pojem povezan z imenom starogrÅ¡ke nimfe, vendar je v ‹DE›, 137, ta izvor pojma ovrÅŸen.

D: »(Naziv za) slog v glasbi, plesu in pesmi juÅŸnih oz. vzhodnih Karibov, ki se je razvil iz afriÅ¡ke 
 ljudske glasbe. Pesmi (v tem slogu) imajo navadno Å¡tiri kratke verze, ki se imenjujejo z 
 refreni; 
 spremljava je navadno zelo sinkopirana 
 Vpliv calypsa na ♩jazz♩ je neznaten v primerjavi z afrokubansko in brazilsko glasbo (gl. ♩afrokubanskki jazz♩ – op. N. G.). Nekateri posnetki, kot so Calypso Blues (1949) Nata ‘Kinga’ Colea, so s tem slogom povezani le z naslovom. Vseeno obstaja uspeÅ¡no zdruÅŸevanje calypsa in ♩jazza♩ v npr. Poor Joe in Don’t try to keep up with the Joneses Dizzyja Gillespiea (z albuma Jambo Caribe iz leta 1964), St. Thomas in The Everywhere Calypso Sonnyja Rollinsa (z albuma Saxophone Colossus iz leta 1956 oz. Sonny Rollins’s Next Album iz leta 1972) in Jamento (1978) Montyja Alexandra.« (‹GRJ›, 1, 183)

GL: ♩jazz♩, ♩popularna glasba♩, ♩steel band♩, ♩zabavna glasba♩.

‹BASS›, I, 433; ‹BKR›, I, 206; ‹GR6›, Ill, 634–635; ‹HI›, 79; ‹LARE›, 222; ‹MELZ›, I, 282; ‹RAN›, 125; ‹RIC›, I, 369

Objavljeno dne

CAKEWALK

ANG: cakewalk; NEM: Cakewalk; FR: cakewalk; IT: cakewalk.

ET: ANG cake = pecivo, kolač; walk = hoja, sprehod, korak, v tem pomenu ples, najboljši plesalec cakewalka je za nagrado dobil kolač (‹IM›, 58; ‹MELZ›, I, 280).

D: »(Naziv za) 1) ples suÅŸnjev na plantaÅŸah okrog leta 1840. Kot 
 promenada, ki se je posmehovala maniram lastnika. Postala je komercialna zabava devetdesetih let 19. stol. in mednarodni ♩hit♩ v druÅŸabnih plesih med letoma 1989 in 1903. 2) V obdobju popularnosti plesa (naziv za) večtematsko instrumentalno koračnico v 2/4 ♩taktu♩ s sinkopiranim 
 ♩ritmom♩, med katerimi je ta najenostavnejÅ¡i

♪♩♪

zaščitni znak cakewalka. Cakewalk je vplival na nastanek ♩ragtimea♩  « (‹RAN›, 124)

KM: V ‹BASS›, I, 433, ‹LARE›, 220, in v ‹MELZ›, I, 280, je c. zapisan z vezajem (kot »cake-walk«).

Kot je omenjeno v ‹GR6›, III, 611, popularnost c. v Evropi simbolizira Debussyjev Golliwog’s Cakewalk iz zbirke Childern’s Corner (1906–8).

GL: ♩jazz♩, ♩ragtime, rag♩.

‹BKR›, I, 203; ‹FR›, 13; ‹HI›, 78; ‹HK›, 76; ‹HO›, 134; ‹KN›, 47; ‹RIC›, I, 365; ‹RL›, 138

Objavljeno dne

BRUlTIZEM

ANG: bruitism; NEM: Bruitismus; FR: bruitisme; IT: bruitismo.

ET: FR bruit = ♊šum♩, hrup, trušč

D: 1) »(Naziv za) vrsto skladbe, ki je sestavljena samo iz ♊šumov♩, hrupa. Začetnica bruitizma je bila Arte dei rumori italijanskega futurista Luigija Russola … Edgard VarÚse je razvil nedokončano idejo bruitizma v čisto glasbeno obliko v svojem epohalnem delu Ionisation (1930–1933) za trinajst tolkal.« (‹SLON›, 1433)

2) »(Naziv za) futuristično-dadaistično predformo interdisciplinarne zveze med glasbo, knjiÅŸevnostjo in 
 gledališčem, ki bi, sočasno z vizualnimi učinki, lahko aktivirala tudi akustično senzibilnost. Kot bruitistične so poimenovali prireditve v dadaističnem ‘Cabaretu Voltaire’ v ZÃŒrichu.« (‹THO›, 36)

KM: O Russolovi Arte dei rumori (D 1) gl. RUSSOLO 1978. V zvezi z b. VarÚsea (D 1) gl. BOSSEUR 1976.

KR: V D 2 ÅŸal ni v zadostni meri poudarjeno, da je b. predvsem povezan z italijanskim glasbenim ♩futurizmom♩ kot glasbeni pojem, kar je Å¡e posebej pomembno z vidika njegove zgodovine. B. je torej točno tisti pojem, ki poudarja glasbeni aspekt ♩futurizma♩ kot gibanja, ki se je enako razvilo v vseh umetnostih. Zato je napačno, da se ga, kot npr. v ‹P›, 87, izenačuje s ♩futurizmom♩.

Pripona -izem sugerira naziv za slog, obdobje ipd. […]. V ‹H›, 24, in v ‹M›, 519, se pomen b. izenačuje z ♩glasbo Å¡uma, hrupa♩ (pri čemer se v ‹M›, 519, uporablja NEM-pojem »GerÀusch-Musik«, prav tako v ‹Z›, 226; v KR ♩glasbe Å¡uma, hrupa♩ se opozarja, da takÅ¡en pravopis razume drugi pomen tega pojma). To je nesprejemljivo: b. je res oznaka za estetsko orientacijo, ki, sicer s prekinitvami, prehaja od italijanskega glasbenega futurizma prek VarÚsea (gl. D 1) do ♩konkretne glasbe♩; torej govorimo o pojmu, v katerem -izem dokaj natančno označuje slogovno oz. estetsko orientacijo.

GL: ♩futurizem♩, ♩glasba Å¡uma, hrupa♩, ♩intonarumori♩, ♩komatska lestvica♩, ♩rumorarmonio♩ = ♩russolofon♩, ♩russolofon♩ = ♩rumorarmonio♩, ♩strojna glasba♩.

‹FR›, 12; ‹GR›, 41

Objavljeno dne

BREAK

ANG: break; NEM: Break, break, Unterbrechung und Pause; FR: break, interruption et pause; IT: break, interruzione e pausa.

ET: ANG = prekinitev, zastoj.

D: 1) »V ♩jazz♩ glasbi je naziv za kratko improvizirano virtuozno frazo, ki jo izvaja solist v trenutku, ko celoten orkester hitro prekine muziciranje in se s tem prekine ♩beat♩. Break se je najprej pojavil pri pevcih ♩bluesa♩, ki so posamezne verze povezovali s kratkim breakom kitare. Ta način pozneje prevzame tudi instrumentalni ♩jazz♩.« (‹MELZ›, I, 246)

2) »V ♩bluegrassu♩ in sorodnih stilih je (naziv za) improvizirani solo, ki ga izvaja ansambel.« (‹RAN›, 113)

KM: Ustreznice za ANG-izvirnik v NEM, FR in IT so ponujene v ‹BR›, 234–235. V ‹L›, 76–77, je navedena samo izvirna oblika ANG-pojma in nepraktično dolgi opisi v NEM, FR in IT.

KR: Pojma ni treba prevajati.

GL: ♩beat♩ (D 1), ♩bluegrass (music)♩, ♩jazz♩.

‹BASS›, I, 395; ‹BKR›, I, 173; ‹FR›, 12; ‹GRJ›, I, 148; ‹GR6›, Ill, 244; ‹HI›, 73; ‹HK›, 66–67; ‹HO›, 118; ‹IM›, 49; ‹KN›, 43; ‹LARE›, 192; ‹MI›, I, 446; ‹RIC›, I, 316; ‹RL›, 121

Objavljeno dne

BOSTONSKI VALČEK, BOSTON

ANG: Boston dip waltz, Boston waltz, English waltz, hesitation waltz; NEM: Boston, Valse Boston; FR: Boston, valse Boston; IT: Boston, valzer Boston.

ET: Neraziskana; najbrÅŸ je b. v., b. nastal v Bostonu.

D: »(Naziv za) ameriÅ¡ki počasni valček, ki se je pojavil po letu 1870, v Evropi pa je postal priljubjen po letu 1920. Normalen tempo je M.M. % = 132, melodika je lirska s poudarjeno sentimentalnostjo (v molu). Ritmično je poudarjena samo prva doba v taktu 
 Enakomerni 3/4 ♩ritem♩ se pogosto v drugih glasovih dopolnjuje z ostinatnimi figurami v 2/4 ali 4/4 ♩ritmu♩:

B. v., b. lahko v umetniški glasbi najdemo v sklepnem stavku 1. godalnega kvarteta in v Suiti 1922 P. Hindemitha, v Jazzberries L. Gruenberga (1925) ter v Partiti (1925) in v Esquisses de Jazz (1927) E. Schulhoffa.« (‹BKR›, I, 163)

KM: ANG-pojem »Boston dip waltz« najdemo v ‹RAN›, 103, kot predhodnico b. v., b. Njegov pomen ni pomemben za uporabo pojma v slovenščini. Sopomenki »English waltz« in »hesitation waltz« sta navedeni v ‹GR6›, VI, 201, oz. v ‹GR6›, VIII, 532.

V ‹BASS›, I, 385, ‹RIC›, I, 303, in v ‹RL›, 119, najdemo tudi pomene ANG-izrazov »to play a boston« iz naziva ♩jazza♩: »(S tem izrazom) ♩jazz♩ glasbeniki imenujejo pravilno odrejanje dob oz. tempa v glasbi v parnem taktu (4/4, alla breve), ki se v glavnem podreja klavirju.« (‹RL›, 119)

KR: B. je okrajšava b. v., ki je pogosto v rabi. (gl. ‹LARE›, 179; ‹MELZ›, I, 234).

GL: ♩jazz♩, ♩popularna glasba♩, ♩zabavna glasba♩. ‹GR6›, Ill, 87; ‹HI›, 71; ‹HO›, 115; ‹MI›, I, 432

Objavljeno dne

BOOGlE-WOOGlE

ANG: boogie-woogie, boogie woogie, Boogie-Woogie 1928; NEM: Boogie-Woogie, pianistischer Stil (12 Takte); FR: boogie-woogie, boogie woogie, style pianistique (12 mesures); IT: boogie-woogie, boogie woogie, stile pianistico (12 battute).

ET: »Woogie« kot rima z »boogie« = slabšalno ime za črnca (‹DUD›, 92).

D: »(Naziv za) stil interpretacije ♩bluesa♩ na klavirju s perkusivno ostinatno spremljavo v levi roki …

Ponavljanje obrazca v basu skozi dva ali tri takte, ki predstavlja dvanajsttaktno progresijo v ♩bluesu♩, včasih s IV. v drugem ali desetem taktu. Melodije lahko vsebujejo vrst figur ki se ponavljajo z uporabo osnovnega ♩beata♩ (s tremolo, ♩riffi♩, hitrimi triolami) ali s ♩poliritmično♩ ♩improvizacijo♩. Ta stil je cvetel okrog leta 1936 do zgodnjih Å¡tiridesetih let, ko so odkrivali izvajalce iz dvajsetih let, kot sta npr. Lewis in A. Ammons. Basovska linija je preÅŸivela v ♩bluesu♩, ♩rhythm and bluesu♩ in v ♩rocku♩.« (‹RAN›, 102)

KM: Ustreznice v ANG, NEM, FR in IT, ki se razlikujejo od izvirnika, so navedene v ‹BR›, 234–235, vendar ne kot prevedki, temveč kot pojasnila. V ‹L›, 74, so samo izvirni ANG-pojmi in nepraktično tudi drugi opisi v NEM, FR in IT.

KR: Pojem se večrat piše brez vezaja.

GL: ♩blues♩, ♩jazz♩, ♩rhythm and blues♩, ♩rock, rock glasba♩, ♩walking bass♩.

‹APE›, 34–35; ‹BASS›, I, 382; ‹BKR›, I, 160; ‹FR›, 11; ‹GRJ›, I, 135–136; ‹GR6›, III, 39; ‹HI›, 70; ‹HK›, 64–65; ‹IM›, 45; ‹KN›, 42; ‹LARE›, 176; ‹MELZ›, I, 220; ‹P›, 37; ‹RIC›, I, 294; ‹RL›, 118

Objavljeno dne

BOP = ♩BEBOP♩ = ♩REBOP♩

ANG: bop; NEM: Bop; FR: bop; IT: bop.

ET ♩Bebop♩.

D: »(Naziv za) enega glavnih slogov v ♩jazzu♩. Najprej so ga v začetku in sredini Å¡tiridesetih let razvili Dizzy Gillespie, Charlie Parker, Bud Powell, Thelonius Monk, Kenny Clarke in Max Roach. V petdesetih in Å¡estdesetih letih se je pojem ‘bop’ uporabljal za označevanje različnih podslogov, ki so nastali iz izvirne vrste: ♩cool jazz♩, ♩West Coast jazz♩, ♩hard bop♩, ♩soul jazz♩ in ♩funk♩. Beseda ‘bop’ je okrajÅ¡ava brezpomenskih zlogov ‘bebop’ ali ‘rebop’, ki so se po navadi uporabljale v ♩scat singingu♩ kot spremljava jasnega ♩ritma♩ …«

L. Armstrong, Hotter than that (1927):

(‹GRJ›, I, 137)

GL: ♩afrokubanski jazz♩, ♩cool jazz♩, ♩funk(y), funky jazz♩, ♩jazz♩, ♩Kansas City jazz♩, ♩scat (singing)♩, ♩soul, soul jazz♩, ♩swing♩ (D 1), ♩West Coast jazz♩.

PRIM: ♩bebop♩ = ♩rebop♩, ♩hard bop♩.

‹BKR›, I, 160 = gl. tudi ♩bebop♩; ‹FR›, 8; ‹GR6›, III, 41; ‹HI›, 60; ‹HK›, 65 = gl. tudi ♩bebop♩; ‹IM›, 32; ‹KN›, 42 = gl. tudi ♩bebop♩; ‹LARE›, 176 = gl. tudi ♩bebop♩; ‹RAN›, 102 = gl. tudi ♩bebop♩; ‹RIC›, I, 294–295; ‹SLON›, 1433

Objavljeno dne

BLUES LESTVICA

ANG: blues scale; NEM: Blues-Tonleiter.

ET: ♩Blues♩.

D: »(Naziv za) hibridno ♩lestvico♩ z značilnostmi frigijskega ♩modusa♩ in durove ♩lestvice♩. Melodično se pogosto uporablja z eno ali več alteriranimi notami, ki so označene nad črtovljem, harmonično je najpogosteje identična durovim ♩lestvicam♩.«

(‹JON›, 37)

KM: V ‹FR›, II, se ponuja enopomenski red ♩tonov♩, poleg tega se omenja, da se »lahko izberejo različni ♩akordi♩ za harmonizacijo stopinj ♩lestvice♩. ♩Jazz♩ glasbeniki navadno izberejo le nekaj izmed teh tonov kot primarni temelj za ♩improvizacijo♩ na dano melodijo.

V ‹M›, 538, najdemo samo moÅŸnost alteriranja tretje in sedme stopnje.

Ambigvitetno razlaganje b. l. izhaja iz različnih razumevanj ♩blue note(s)♩, ki se v ♩jazzu♩ ne morejo zreducirati na en lestvični ♩sistem♩.

KR: Pojem se ne ujema z besedotvornimi navadami v slovenskem jeziku, ker bi bilo treba iz samostalnika ♩blues♩ narediti pridevnik pred ♩lestvico♩ (♩blues♩ ima v ANG funkcijo pridevnika pred samostalnikom »scale«). »Bluesna« ali »blueska« ♩lestvica♩ nista sprejemljivi reÅ¡itvi, medtem ko je »bluesovska« v uporabi, vendar pojav opredeljuje kakovostno, ne stvarno, kar ni prav. Zato bi morali uporabljati navedeno obliko pojma.

GL: ♩blue note(s) ♩, ♩blues♩, ♩jazz♩, ♩lestvica♩.

‹BASS›, I, 366 = »blue«; ‹GRJ›, I, 120

Objavljeno dne

BLUES

ANG: blues, blues 12; NEM: Blues, eine der Hauptformen des Jazz (12 Takte); FR: blues, une des principales formes du jazz (12 mesures); IT: blues, una delle forme principali del jazz (12 battute).

ET: V literaturi so navedeni različni ET-viri za b., nekateri so popolnoma nerazumljivi, preprosto zato, ker niso ET. Tako se npr. v ‹APE›, 33, b. izpeljuje iz ♩blue note(s)♩, kar je povsem napačno, saj se je pojem ♩blue note(s)♩ razvil iz b. dolgo za b. V ‹HI›, 67, najdemo ANG-izraz »to feel blue« = »biti ÅŸalosten«, kar je eden od pomenov »blue« v tem idiomu, vendar ne nakazuje na koren b. V ‹M›, 539, tako kot v ‹MELZ›, I, 209, se ponuja pravi ET- koren (»blue devils«), vendar brez pojasnil. Razlago lahko preberemo v HUNKEMOLLER 1980: 1: »AngloameriÅ¡ka kratica ‘blue devils’ (= ‘zlobni vragi’), ki jo je leta 1807 vpeljal ameriÅ¡ki knjiÅŸenik W. Irving v eseju, ki je bil objavljen z naslovom Salmagundi. Blues v tem primeru pomeni slabo razpoloÅŸenje, brezvoljnost.«

D: 1) »(Naziv za) občutek brezvoljnosti. Uporabljal se je veliko prej kot blues kot glasbeni ÅŸanr. Blues kot občutek je priÅ¡el z brezvolj­nostjo, ÅŸalostjo črnih Američanov. ♩Blue notes♩, kriki v falzetu, mrmranje, jecljanje, stokanje in vzkliki izraÅŸajo vokalno nezadovoljstvo ter se posnemajo z glasbili.«

2) »(Naziv za) del črnske, ameriÅ¡ke poezije v 20. stol., tudi (naziv za) verzno obliko v tej poeziji  «

3) »(Naziv za) standardno ritmično-harmonično ♩strukturo♩, v kateri se progresija skozi 12 taktov I-I-I-I-IV-V-I-I-V-IV-I-I veÅŸe z dvostihom AAB v četrttaktne fraze. Pojavljajo se tudi osemtaktni in Å¡estnajsttaktni obrazci, preteÅŸno pa dvanajsttaktni blues, ki je zelo fleksibilen. Lahko se popolnoma spremeni, kot npr. v ♩boogie woogieu♩, ali radikalno spreminja, kot npr. v ♩improvizacijah♩ v ♩modern jazzu♩.«

4) »Naslov. Nekateri ‘bluesi’ se ne nanaÅ¡ajo na občutke brezvoljnosti in na ♩strukturo♩ bluesa.«

5) »(Naziv za) posvetni vokalni ÅŸanr črnih Američanov v 20. stoletju in vitalna komponenta sorodnih ÅŸanrov. Blues je lahko zabava, ne glede na občutke. Kot ÅŸanr se pravi blues deli na tri sploÅ¡ne kategorije: na ♩country blues♩, 
 na klasični blues, kot npr. v ♩ragtimeu♩ ali v ♩New Orleans jazzu♩, 
 in na urbani blues po 2. svetovni vojni  « (‹RAN›, 98–100)

KM: Vse druge ustreznice internacionalnega pojma b. v ANG, NEM, FR in IT so ponujene v ‹BR›, 234–235. Ta predlog ne potrebuje nobenega dodatnega KM.

GL: ♩blue note(s) ♩, ♩blues lestvica♩, ♩city blues♩, ♩country blues♩, ♩jazz♩, ♩jug band♩, ♩rhythm and blues♩.

‹BASS›, I, 366–368; ‹BKR›, I, 151; ‹FR›, 10; ‹GR›, 36; ‹GRJ›, I, 121–129; ‹GR6›, II, 812–819; ‹HK›, 60–62; ‹HO›, 112–113; ‹IM›, 42; ‹KN›, 41–42; ‹LARE›, 166–167; ‹MI›, I, 419–420; ‹P›, 34; ‹RIC›, I, 276; ‹RL›, 114; ‹SLON›, 1432–1433

Objavljeno dne

BLUE NOTE(S)

ANG: blue note(s); NEM: blue note(s); FR: blue note(s); IT: blue note(s).

ET: ANG dobesedno = modra(e) nota(e); za ♩blues♩ značilna(e) nota(e).

D: »(Naziv za) mikrotonalitetno zniÅŸanje tretje, sedme ali (redkeje) pete stopnje diatonične ♩lestvice♩, običajno pri ♩bluesu♩, ♩jazzu♩ in sorodni glasbi. ♩ViÅ¡ina♩ ali intonacija blue note ni natančno določena, ampak variira glede na izvajalski instinkt in ekspresijo. Skupaj z drugimi, nespremenjenimi ♩viÅ¡inami tonov♩ blue notes tvorijo ♩blues lestvico♩. (‹GRJ›, I, 120)

KR: V ‹L›, 71, so ANG-pojem in njegovi nepraktični dolgi opisi v NEM, FR in IT.

B. n. ni treba prevajati, saj se tako izgubi značaj tehničnega pojma oz. strokovne besede.

GL: ♩blues♩, ♩blues lestvica♩, ♩jazz♩.

‹BASS›, I, 366 = »blue«; ‹BKR›, I,151 = gl. tudi ♩blues♩in ♩jazz♩; ‹FR›, 1; ‹GR›, 36; ‹GR6›, II, 812; ‹HI›, 67; ‹HK›, 60; ‹HO›, 112; ‹IM›, 42; ‹KN›, 41; ‹LARE›, 166; ‹M›, 538; ‹MELZ›, I, 209; ‹MI›, I, 419; ‹RAN›, 98; ‹RIC›, I, 276; ‹RL›, 114

error: Content is protected !!