Avtor: leon

ANG: calypso; NEM: Calypso; FR: calypso; IT: calypso.

ET: Neznana (‹OED›, Il, 800); v ‹TLF›, V, 62, je pojem povezan z imenom starogrške nimfe, vendar je v ‹DE›, 137, ta izvor pojma ovržen.

D: »(Naziv za) slog v glasbi, plesu in pesmi južnih oz. vzhodnih Karibov, ki se je razvil iz afriške … ljudske glasbe. Pesmi (v tem slogu) imajo navadno štiri kratke verze, ki se imenjujejo z … refreni; … spremljava je navadno zelo sinkopirana … Vpliv calypsa na ♦jazz♦ je neznaten v primerjavi z afrokubansko in brazilsko glasbo (gl. ♦afrokubanskki jazz♦ – op. N. G.). Nekateri posnetki, kot so Calypso Blues (1949) Nata ‘Kinga’ Colea, so s tem slogom povezani le z naslovom. Vseeno obstaja uspešno združevanje calypsa in ♦jazza♦ v npr. Poor Joe in Don’t try to keep up with the Joneses Dizzyja Gillespiea (z albuma Jambo Caribe iz leta 1964), St. Thomas in The Everywhere Calypso Sonnyja Rollinsa (z albuma Saxophone Colossus iz leta 1956 oz. Sonny Rollins’s Next Album iz leta 1972) in Jamento (1978) Montyja Alexandra.« (‹GRJ›, 1, 183)

GL: ♦jazz♦, ♦popularna glasba♦, ♦steel band♦, ♦zabavna glasba♦.

‹BASS›, I, 433; ‹BKR›, I, 206; ‹GR6›, Ill, 634–635; ‹HI›, 79; ‹LARE›, 222; ‹MELZ›, I, 282; ‹RAN›, 125; ‹RIC›, I, 369

ANG: cakewalk; NEM: Cakewalk; FR: cakewalk; IT: cakewalk.

ET: ANG cake = pecivo, kolač; walk = hoja, sprehod, korak, v tem pomenu ples, najboljši plesalec cakewalka je za nagrado dobil kolač (‹IM›, 58; ‹MELZ›, I, 280).

D: »(Naziv za) 1) ples sužnjev na plantažah okrog leta 1840. Kot … promenada, ki se je posmehovala maniram lastnika. Postala je komercialna zabava devetdesetih let 19. stol. in mednarodni ♦hit♦ v družabnih plesih med letoma 1989 in 1903. 2) V obdobju popularnosti plesa (naziv za) večtematsko instrumentalno koračnico v 2/4 ♦taktu♦ s sinkopiranim … ♦ritmom♦, med katerimi je ta najenostavnejši

♪♩♪

zaščitni znak cakewalka. Cakewalk je vplival na nastanek ♦ragtimea♦ …« (‹RAN›, 124)

KM: V ‹BASS›, I, 433, ‹LARE›, 220, in v ‹MELZ›, I, 280, je c. zapisan z vezajem (kot »cake-walk«).

Kot je omenjeno v ‹GR6›, III, 611, popularnost c. v Evropi simbolizira Debussyjev Golliwog’s Cakewalk iz zbirke Childern’s Corner (1906–8).

GL: ♦jazz♦, ♦ragtime, rag♦.

‹BKR›, I, 203; ‹FR›, 13; ‹HI›, 78; ‹HK›, 76; ‹HO›, 134; ‹KN›, 47; ‹RIC›, I, 365; ‹RL›, 138

ANG: bruitism; NEM: Bruitismus; FR: bruitisme; IT: bruitismo.

ET: FR bruit = ♦šum♦, hrup, trušč

D: 1) »(Naziv za) vrsto skladbe, ki je sestavljena samo iz ♦šumov♦, hrupa. Začetnica bruitizma je bila Arte dei rumori italijanskega futurista Luigija Russola … Edgard Varèse je razvil nedokončano idejo bruitizma v čisto glasbeno obliko v svojem epohalnem delu Ionisation (1930–1933) za trinajst tolkal.« (‹SLON›, 1433)

2) »(Naziv za) futuristično-dadaistično predformo interdisciplinarne zveze med glasbo, književnostjo in … gledališčem, ki bi, sočasno z vizualnimi učinki, lahko aktivirala tudi akustično senzibilnost. Kot bruitistične so poimenovali prireditve v dadaističnem ‘Cabaretu Voltaire’ v Zürichu.« (‹THO›, 36)

KM: O Russolovi Arte dei rumori (D 1) gl. RUSSOLO 1978. V zvezi z b. Varèsea (D 1) gl. BOSSEUR 1976.

KR: V D 2 žal ni v zadostni meri poudarjeno, da je b. predvsem povezan z italijanskim glasbenim ♦futurizmom♦ kot glasbeni pojem, kar je še posebej pomembno z vidika njegove zgodovine. B. je torej točno tisti pojem, ki poudarja glasbeni aspekt ♦futurizma♦ kot gibanja, ki se je enako razvilo v vseh umetnostih. Zato je napačno, da se ga, kot npr. v ‹P›, 87, izenačuje s ♦futurizmom♦.

Pripona -izem sugerira naziv za slog, obdobje ipd. […]. V ‹H›, 24, in v ‹M›, 519, se pomen b. izenačuje z ♦glasbo šuma, hrupa♦ (pri čemer se v ‹M›, 519, uporablja NEM-pojem »Geräusch-Musik«, prav tako v ‹Z›, 226; v KR ♦glasbe šuma, hrupa♦ se opozarja, da takšen pravopis razume drugi pomen tega pojma). To je nesprejemljivo: b. je res oznaka za estetsko orientacijo, ki, sicer s prekinitvami, prehaja od italijanskega glasbenega futurizma prek Varèsea (gl. D 1) do ♦konkretne glasbe♦; torej govorimo o pojmu, v katerem -izem dokaj natančno označuje slogovno oz. estetsko orientacijo.

GL: ♦futurizem♦, ♦glasba šuma, hrupa♦, ♦intonarumori♦, ♦komatska lestvica♦, ♦rumorarmonio♦ = ♦russolofon♦, ♦russolofon♦ = ♦rumorarmonio♦, ♦strojna glasba♦.

‹FR›, 12; ‹GR›, 41

ANG: break; NEM: Break, break, Unterbrechung und Pause; FR: break, interruption et pause; IT: break, interruzione e pausa.

ET: ANG = prekinitev, zastoj.

D: 1) »V ♦jazz♦ glasbi je naziv za kratko improvizirano virtuozno frazo, ki jo izvaja solist v trenutku, ko celoten orkester hitro prekine muziciranje in se s tem prekine ♦beat♦. Break se je najprej pojavil pri pevcih ♦bluesa♦, ki so posamezne verze povezovali s kratkim breakom kitare. Ta način pozneje prevzame tudi instrumentalni ♦jazz♦.« (‹MELZ›, I, 246)

2) »V ♦bluegrassu♦ in sorodnih stilih je (naziv za) improvizirani solo, ki ga izvaja ansambel.« (‹RAN›, 113)

KM: Ustreznice za ANG-izvirnik v NEM, FR in IT so ponujene v ‹BR›, 234–235. V ‹L›, 76–77, je navedena samo izvirna oblika ANG-pojma in nepraktično dolgi opisi v NEM, FR in IT.

KR: Pojma ni treba prevajati.

GL: ♦beat♦ (D 1), ♦bluegrass (music)♦, ♦jazz♦.

‹BASS›, I, 395; ‹BKR›, I, 173; ‹FR›, 12; ‹GRJ›, I, 148; ‹GR6›, Ill, 244; ‹HI›, 73; ‹HK›, 66–67; ‹HO›, 118; ‹IM›, 49; ‹KN›, 43; ‹LARE›, 192; ‹MI›, I, 446; ‹RIC›, I, 316; ‹RL›, 121

ANG: Boston dip waltz, Boston waltz, English waltz, hesitation waltz; NEM: Boston, Valse Boston; FR: Boston, valse Boston; IT: Boston, valzer Boston.

ET: Neraziskana; najbrž je b. v., b. nastal v Bostonu.

D: »(Naziv za) ameriški počasni valček, ki se je pojavil po letu 1870, v Evropi pa je postal priljubjen po letu 1920. Normalen tempo je M.M. % = 132, melodika je lirska s poudarjeno sentimentalnostjo (v molu). Ritmično je poudarjena samo prva doba v taktu … Enakomerni 3/4 ♦ritem♦ se pogosto v drugih glasovih dopolnjuje z ostinatnimi figurami v 2/4 ali 4/4 ♦ritmu♦:

B. v., b. lahko v umetniški glasbi najdemo v sklepnem stavku 1. godalnega kvarteta in v Suiti 1922 P. Hindemitha, v Jazzberries L. Gruenberga (1925) ter v Partiti (1925) in v Esquisses de Jazz (1927) E. Schulhoffa.« (‹BKR›, I, 163)

KM: ANG-pojem »Boston dip waltz« najdemo v ‹RAN›, 103, kot predhodnico b. v., b. Njegov pomen ni pomemben za uporabo pojma v slovenščini. Sopomenki »English waltz« in »hesitation waltz« sta navedeni v ‹GR6›, VI, 201, oz. v ‹GR6›, VIII, 532.

V ‹BASS›, I, 385, ‹RIC›, I, 303, in v ‹RL›, 119, najdemo tudi pomene ANG-izrazov »to play a boston« iz naziva ♦jazza♦: »(S tem izrazom) ♦jazz♦ glasbeniki imenujejo pravilno odrejanje dob oz. tempa v glasbi v parnem taktu (4/4, alla breve), ki se v glavnem podreja klavirju.« (‹RL›, 119)

KR: B. je okrajšava b. v., ki je pogosto v rabi. (gl. ‹LARE›, 179; ‹MELZ›, I, 234).

GL: ♦jazz♦, ♦popularna glasba♦, ♦zabavna glasba♦. ‹GR6›, Ill, 87; ‹HI›, 71; ‹HO›, 115; ‹MI›, I, 432

ANG: boogie-woogie, boogie woogie, Boogie-Woogie 1928; NEM: Boogie-Woogie, pianistischer Stil (12 Takte); FR: boogie-woogie, boogie woogie, style pianistique (12 mesures); IT: boogie-woogie, boogie woogie, stile pianistico (12 battute).

ET: »Woogie« kot rima z »boogie« = slabšalno ime za črnca (‹DUD›, 92).

D: »(Naziv za) stil interpretacije ♦bluesa♦ na klavirju s perkusivno ostinatno spremljavo v levi roki …

Ponavljanje obrazca v basu skozi dva ali tri takte, ki predstavlja dvanajsttaktno progresijo v ♦bluesu♦, včasih s IV. v drugem ali desetem taktu. Melodije lahko vsebujejo vrst figur ki se ponavljajo z uporabo osnovnega ♦beata♦ (s tremolo, ♦riffi♦, hitrimi triolami) ali s ♦poliritmično♦ ♦improvizacijo♦. Ta stil je cvetel okrog leta 1936 do zgodnjih štiridesetih let, ko so odkrivali izvajalce iz dvajsetih let, kot sta npr. Lewis in A. Ammons. Basovska linija je preživela v ♦bluesu♦, ♦rhythm and bluesu♦ in v ♦rocku♦.« (‹RAN›, 102)

KM: Ustreznice v ANG, NEM, FR in IT, ki se razlikujejo od izvirnika, so navedene v ‹BR›, 234–235, vendar ne kot prevedki, temveč kot pojasnila. V ‹L›, 74, so samo izvirni ANG-pojmi in nepraktično tudi drugi opisi v NEM, FR in IT.

KR: Pojem se večrat piše brez vezaja.

GL: ♦blues♦, ♦jazz♦, ♦rhythm and blues♦, ♦rock, rock glasba♦, ♦walking bass♦.

‹APE›, 34–35; ‹BASS›, I, 382; ‹BKR›, I, 160; ‹FR›, 11; ‹GRJ›, I, 135–136; ‹GR6›, III, 39; ‹HI›, 70; ‹HK›, 64–65; ‹IM›, 45; ‹KN›, 42; ‹LARE›, 176; ‹MELZ›, I, 220; ‹P›, 37; ‹RIC›, I, 294; ‹RL›, 118

ANG: bop; NEM: Bop; FR: bop; IT: bop.

ET ♦Bebop♦.

D: »(Naziv za) enega glavnih slogov v ♦jazzu♦. Najprej so ga v začetku in sredini štiridesetih let razvili Dizzy Gillespie, Charlie Parker, Bud Powell, Thelonius Monk, Kenny Clarke in Max Roach. V petdesetih in šestdesetih letih se je pojem ‘bop’ uporabljal za označevanje različnih podslogov, ki so nastali iz izvirne vrste: ♦cool jazz♦, ♦West Coast jazz♦, ♦hard bop♦, ♦soul jazz♦ in ♦funk♦. Beseda ‘bop’ je okrajšava brezpomenskih zlogov ‘bebop’ ali ‘rebop’, ki so se po navadi uporabljale v ♦scat singingu♦ kot spremljava jasnega ♦ritma♦ …«

L. Armstrong, Hotter than that (1927):

(‹GRJ›, I, 137)

GL: ♦afrokubanski jazz♦, ♦cool jazz♦, ♦funk(y), funky jazz♦, ♦jazz♦, ♦Kansas City jazz♦, ♦scat (singing)♦, ♦soul, soul jazz♦, ♦swing♦ (D 1), ♦West Coast jazz♦.

PRIM: ♦bebop♦ = ♦rebop♦, ♦hard bop♦.

‹BKR›, I, 160 = gl. tudi ♦bebop♦; ‹FR›, 8; ‹GR6›, III, 41; ‹HI›, 60; ‹HK›, 65 = gl. tudi ♦bebop♦; ‹IM›, 32; ‹KN›, 42 = gl. tudi ♦bebop♦; ‹LARE›, 176 = gl. tudi ♦bebop♦; ‹RAN›, 102 = gl. tudi ♦bebop♦; ‹RIC›, I, 294–295; ‹SLON›, 1433

ANG: blues scale; NEM: Blues-Tonleiter.

ET: ♦Blues♦.

D: »(Naziv za) hibridno ♦lestvico♦ z značilnostmi frigijskega ♦modusa♦ in durove ♦lestvice♦. Melodično se pogosto uporablja z eno ali več alteriranimi notami, ki so označene nad črtovljem, harmonično je najpogosteje identična durovim ♦lestvicam♦.«

(‹JON›, 37)

KM: V ‹FR›, II, se ponuja enopomenski red ♦tonov♦, poleg tega se omenja, da se »lahko izberejo različni ♦akordi♦ za harmonizacijo stopinj ♦lestvice♦. ♦Jazz♦ glasbeniki navadno izberejo le nekaj izmed teh tonov kot primarni temelj za ♦improvizacijo♦ na dano melodijo.

V ‹M›, 538, najdemo samo možnost alteriranja tretje in sedme stopnje.

Ambigvitetno razlaganje b. l. izhaja iz različnih razumevanj ♦blue note(s)♦, ki se v ♦jazzu♦ ne morejo zreducirati na en lestvični ♦sistem♦.

KR: Pojem se ne ujema z besedotvornimi navadami v slovenskem jeziku, ker bi bilo treba iz samostalnika ♦blues♦ narediti pridevnik pred ♦lestvico♦ (♦blues♦ ima v ANG funkcijo pridevnika pred samostalnikom »scale«). »Bluesna« ali »blueska« ♦lestvica♦ nista sprejemljivi rešitvi, medtem ko je »bluesovska« v uporabi, vendar pojav opredeljuje kakovostno, ne stvarno, kar ni prav. Zato bi morali uporabljati navedeno obliko pojma.

GL: ♦blue note(s) ♦, ♦blues♦, ♦jazz♦, ♦lestvica♦.

‹BASS›, I, 366 = »blue«; ‹GRJ›, I, 120

ANG: blues, blues 12; NEM: Blues, eine der Hauptformen des Jazz (12 Takte); FR: blues, une des principales formes du jazz (12 mesures); IT: blues, una delle forme principali del jazz (12 battute).

ET: V literaturi so navedeni različni ET-viri za b., nekateri so popolnoma nerazumljivi, preprosto zato, ker niso ET. Tako se npr. v ‹APE›, 33, b. izpeljuje iz ♦blue note(s)♦, kar je povsem napačno, saj se je pojem ♦blue note(s)♦ razvil iz b. dolgo za b. V ‹HI›, 67, najdemo ANG-izraz »to feel blue« = »biti žalosten«, kar je eden od pomenov »blue« v tem idiomu, vendar ne nakazuje na koren b. V ‹M›, 539, tako kot v ‹MELZ›, I, 209, se ponuja pravi ET- koren (»blue devils«), vendar brez pojasnil. Razlago lahko preberemo v HUNKEMOLLER 1980: 1: »Angloameriška kratica ‘blue devils’ (= ‘zlobni vragi’), ki jo je leta 1807 vpeljal ameriški knjiženik W. Irving v eseju, ki je bil objavljen z naslovom Salmagundi. Blues v tem primeru pomeni slabo razpoloženje, brezvoljnost.«

D: 1) »(Naziv za) občutek brezvoljnosti. Uporabljal se je veliko prej kot blues kot glasbeni žanr. Blues kot občutek je prišel z brezvolj­nostjo, žalostjo črnih Američanov. ♦Blue notes♦, kriki v falzetu, mrmranje, jecljanje, stokanje in vzkliki izražajo vokalno nezadovoljstvo ter se posnemajo z glasbili.«

2) »(Naziv za) del črnske, ameriške poezije v 20. stol., tudi (naziv za) verzno obliko v tej poeziji …«

3) »(Naziv za) standardno ritmično-harmonično ♦strukturo♦, v kateri se progresija skozi 12 taktov I-I-I-I-IV-V-I-I-V-IV-I-I veže z dvostihom AAB v četrttaktne fraze. Pojavljajo se tudi osemtaktni in šestnajsttaktni obrazci, pretežno pa dvanajsttaktni blues, ki je zelo fleksibilen. Lahko se popolnoma spremeni, kot npr. v ♦boogie woogieu♦, ali radikalno spreminja, kot npr. v ♦improvizacijah♦ v ♦modern jazzu♦.«

4) »Naslov. Nekateri ‘bluesi’ se ne nanašajo na občutke brezvoljnosti in na ♦strukturo♦ bluesa.«

5) »(Naziv za) posvetni vokalni žanr črnih Američanov v 20. stoletju in vitalna komponenta sorodnih žanrov. Blues je lahko zabava, ne glede na občutke. Kot žanr se pravi blues deli na tri splošne kategorije: na ♦country blues♦, … na klasični blues, kot npr. v ♦ragtimeu♦ ali v ♦New Orleans jazzu♦, … in na urbani blues po 2. svetovni vojni …« (‹RAN›, 98–100)

KM: Vse druge ustreznice internacionalnega pojma b. v ANG, NEM, FR in IT so ponujene v ‹BR›, 234–235. Ta predlog ne potrebuje nobenega dodatnega KM.

GL: ♦blue note(s) ♦, ♦blues lestvica♦, ♦city blues♦, ♦country blues♦, ♦jazz♦, ♦jug band♦, ♦rhythm and blues♦.

‹BASS›, I, 366–368; ‹BKR›, I, 151; ‹FR›, 10; ‹GR›, 36; ‹GRJ›, I, 121–129; ‹GR6›, II, 812–819; ‹HK›, 60–62; ‹HO›, 112–113; ‹IM›, 42; ‹KN›, 41–42; ‹LARE›, 166–167; ‹MI›, I, 419–420; ‹P›, 34; ‹RIC›, I, 276; ‹RL›, 114; ‹SLON›, 1432–1433

ANG: blue note(s); NEM: blue note(s); FR: blue note(s); IT: blue note(s).

ET: ANG dobesedno = modra(e) nota(e); za ♦blues♦ značilna(e) nota(e).

D: »(Naziv za) mikrotonalitetno znižanje tretje, sedme ali (redkeje) pete stopnje diatonične ♦lestvice♦, običajno pri ♦bluesu♦, ♦jazzu♦ in sorodni glasbi. ♦Višina♦ ali intonacija blue note ni natančno določena, ampak variira glede na izvajalski instinkt in ekspresijo. Skupaj z drugimi, nespremenjenimi ♦višinami tonov♦ blue notes tvorijo ♦blues lestvico♦. (‹GRJ›, I, 120)

KR: V ‹L›, 71, so ANG-pojem in njegovi nepraktični dolgi opisi v NEM, FR in IT.

B. n. ni treba prevajati, saj se tako izgubi značaj tehničnega pojma oz. strokovne besede.

GL: ♦blues♦, ♦blues lestvica♦, ♦jazz♦.

‹BASS›, I, 366 = »blue«; ‹BKR›, I,151 = gl. tudi ♦blues♦in ♦jazz♦; ‹FR›, 1; ‹GR›, 36; ‹GR6›, II, 812; ‹HI›, 67; ‹HK›, 60; ‹HO›, 112; ‹IM›, 42; ‹KN›, 41; ‹LARE›, 166; ‹M›, 538; ‹MELZ›, I, 209; ‹MI›, I, 419; ‹RAN›, 98; ‹RIC›, I, 276; ‹RL›, 114