DIRTY TONES (NOTES)

ANG: dirty tones; NEM: dirty tones, »dreckige« Töne, schleifend; FR: dirty, sons »sales«, traînants; IT: dirty tones, suoni »sporchi«/strascicati.

ET: ANG dirty = nečist, umazan; tones = toni, notes = enako (v ameriški ANG).

D: »V ♦jazz♦ glasbi naziv za nenatančne, nečisto intonirane ♦tone♦, značilne za emfatični izraz ♦hot jazza♦. Pevci izvajajo dirty notes tako, da s stisnjenih grlom, močnejšim kroženjem zraka iz pljuč izvajajo vibracije v zadnjem delu nosne in ustne votline. Na ta način dobijo posebno nazalno ♦barvo tona♦. Uporabo dirty tones je ♦jazz♦ glasba prevzela iz črnske folklore.« (‹MELZ›, I, 451)

KM: NEM-, FR- in IT-ustreznice ANG-izvirnika so v ‹BR›, 234–235.

KR: D. t. (n.) ni treba prevajati, saj izraz izgubi značilnosti tehničnega pojma oz. strokovne besede.

GL: ♦hot, hot jazz, hot music♦, ♦jazz♦.

‹BASS›, I, 49; ‹BKR›, I, 322; ‹HI›, 122; ‹HK›, 109; ‹LARE›, 460 = »dirty«; ‹RL›, 229

DVANAJSTINA STOPINJE = (DVANAJSTINA TONA)

NEM: Zwölftelton.

D: Naziv za ♦mikrointerval♦, ki nastane z deljenjem cele stopnje (velike sekunde) na dvanajst enakih delov.

KR: Iz KR ♦celostopinjske lestvice♦ je jasno, zakaj bi bilo treba ♦dvanajstino tona♦ zamenjati z d. s. (gl. tudi KR ♦mikrointervala♦ in ♦mikrointervalne lestvice♦).

GL: ♦hiperkromatika♦ = ♦ultrakromatika♦, ♦mikrointerval♦, ♦mikrointervalna lestvica♦, ♦mikrotonaliteta♦, ♦ultrakromatika♦ = ♦hiperkromatika♦.

PRIM: ♦četrtstopinja♦ = (četrtton), ♦mikrostopinja♦ = (mikroton), ♦tretjina stopnje♦ = (tretjina tona). ‹EH›, 408; HÁBA 1927

DRIVE

ANG: drive; NEM: Drive, Schwung, Antrieb; FR: drive, impulsion; IT: drive, impulso.

ET: ANG = gonja; vožnja, ježa, gonilo, pogon.

D: »V ♦jazzu♦ (naziv za) pomemben ritmično-metrični element, ki ob ♦beatu♦ in ♦off beatu♦ ustvarja posebno vrsto napetosti v muziciranju.« (‹HI›, 133)

KM: Pojmi v NEM, FR in IT, ki odstopajo od ANG-izvirnega pojma, so podani v ‹BR›, 234–235, verjetno kot dobesedni prevodi.

KR: D. ni treba prevajati v slovenščino, saj bi izraz izgubil značilnosti tehničnega pojma oz. strokovne besede.

GL: ♦beat♦ (D 1), ♦jazz♦, ♦off beat♦.

‹BASS›, 11, 88; ‹BKR›, I, 341; ‹HK›, 115; ‹KN›, 62; ‹MELZ›, I, 474

(ANTITONALNOST)

= ♦ANTITONALITETNOST♦

ANG: antitonal(ity) – samo pri Stravinskem (STRAVINSKI 19703: 52).

ET: Od pridevniške oblike samostalnika ♦antitonaliteta♦; pripona -ost označuje lastnost, svojstvo, stanje ipd. (‹BAB›, 290–292).

D: Pojem, vendar netočen, za lastnost, odliko ♦antitonalitete♦.

KM: V KR ♦tonaliteta♦ opozarja na vsebinsko dvojno obliko pridevnika »tonalen«, do katerega je verjetno prišlo z nepremišljenim prevodom iz tujih jezikov.

KR: Medtem ko je uporaba pripone »-ost« v ♦antitonalitetnosti♦ priporočljiva, je potrebno a. – in vsi iz nje izpeljane pojme – izključiti iz uporabe zaradi dvojne pridevniške osnove » –tonalen« (namesto »-tonaliteten«).

GL: ♦atonikaliteta♦, ♦atonikalitetnost♦, ♦atonikalnost♦, ♦bitonalitetnost♦ = (♦bitonalnost♦), ♦multitonalitetnost♦ = (♦multitonalnost♦), ♦pantonalitetnost♦ = (♦pantonalnost♦), ♦politonalitetnost♦ = (♦politonalnost♦).

PRIM: ♦antitonaliteta♦, ♦antitonalitetnost♦, ♦atonalitetnost♦ = (♦atonalnost♦), ♦metatonalitetnost♦ = (♦metatonalnost♦), ♦mikrotonalitetnost♦ = (♦mikrotonalnost♦), ♦protitonalitetnost♦ = (♦protitonalnost♦), ♦tonalitetnost♦ = (♦tonalnost♦).

(DODEKAFONIJA) = ♦DVANAJSTTONSKA TEHNIKA (SKLADANJA)♦

ANG: dodecaphony, dodecaphonism; NEM: Dodekaphonie; FR: dodecaphonie, dodecaphonisme; IT: dodecafonia.

ET: Grš. dṓdeka = dvanajst; grš. phōnḗ = glas, ♦zvok♦ (‹KLU›, 544).

KM: V ‹JON›, 78–79, se opozarja na neke pomene d., ki niso povsem sopomenski z ♦dvanajsttonsko tehniko♦, vendar so zanemarljivi.

KR: V literaturi vlada popolna zmeda v zvezi s tem pojmom. Tako npr. v ‹V›, 187, napoti ne samo na ♦dvanajsttonsko tehniko♦, ampak tudi na ♦serializem♦, ‹IM›, 102, napoti na ♦serializem♦, ♦serijo♦ in na »dvanajstnotno skladbo« (= »twelve-note composition«), medtem ko se v ‹GR›, 64, d. definira kot »neeleganten in nenatančen naziv, katerega pomen pokriva ♦atonaliteto♦, ♦serializem♦ in dvanajstnotno skladbo (= ’12-note composition’)«. V ‹GR6›, V, 520, se d. definira kot sopomenka ♦atonalitete♦ ali, »v nekaterih primerih«, z »dvanajstnotno serialno skladbo« (= »12-note serial composition«).

Pripona -izem (prim. ANG- in FR-obliko pojma z -ism oziroma -isme), ki v slovenščini navadno sugerira nazive za slog, obdobje ipd. […], bi pojem, kot bi bil »dodekafonizem«, označeval slog glasbe, ki se sklada z ♦dvanajsttonsko tehniko♦. Vendar je ta oblika z -izmom dokaj na hitro narejena tujka, zato se ne uvršča v ta Pojmovnik (kot npr. tudi ne »hiperkromatizem« oziroma »ultrakromatizem«; gl. KM in KR ♦kromatizma♦ oziroma KR ♦hiperkromatike♦ in ♦ultrakromatike♦).

Ponekod lahko srečamo tudi pridevnik »dodekafonični« namesto »dodekafonski« (npr. v ‹MELZ›, I, 516, in v ‹MELZ›, Ill, 194 – gl. t. 3 v KR ♦dvanajsttonske tehnike♦), ki ni povsem točen, ker se tvori iz samostalnika »dodekafonika«, o kateri se ne ve, kaj naj bi pomenila.

PRIM: ♦dvanajsttonska tehnika (skladanja)♦.

‹APE›, 83 = samo pridevnik »dodecaphonic«; ‹BASS›, I, 60–66; BEICHE 1985: 2–3, 6; ‹BKR›, I, 330 = vodilka k ♦dvanajsttonski tehniki♦; ‹CAN›, 156–158; ‹CH›, 297 = »dodécaphonisme«; ‹CP1›, 239 = samo pridevnik »dodécaphonic«; ‹FR›, 23; ‹HI›, 126; ‹HO›, 305–307 = »dodécaphonisme«; ‹L›, 663; ‹LARE›, 467–468 = »musique dodécaphonique«; ‹M›, 102103; ‹MELZ›, I, 459–461; ‹MI›, I, 663; ‹P›, 60; ‹RAN›, 236 = samo pridevnik »dodecaphonic«; ‹RIC›, 11, 73–75; ‹RL›, 236; ‹SLON›, 1438–1444 = »dodecaphonic music«

DODANA VREDNOST = (♦VALEUR AJOUTÉE♦)

ANG: added value; FR: valeur ajoutée.

D: »(Naziv za) kratko vrednost, dodano kateremukoli ♦ritmu♦, bodisi kot nota, bodisi kot pavza, bodisi kot pika. Poglejmo tri zelo enostavne ♦ritme♦, ki imajo skupno vrednost osminko:

Transformiramo jih z ‘dodano vrednostjo’; prvemu od teh ♦ritmov♦ je dodana nota:

drugemu pavza:

tretjemu pika:

V praksi redko srečamo enostavni ♦ritem♦ pred dodajanjem dodane vrednosti …

Zadnji primer je za ‘glasbo brez ♦mere♦‘ (‘= musique amesurée’): ♦ritem♦ je absolutno svoboden. Vidimo, kako za fragmentom A takoj sledijo njegove avgmentacije v B …; medtem ko v C dolgi trilček na celi noti prekine govor ♦ritma♦. Dodane vrednosti so označene s križcem. Prva dva takta uporabljata ♦ritem♦ iz 5 osmink in ene šestnajstinke (dodana vrednost).« (MESSIAEN 1944: 8)

DODANA VREDNOST: Messiaen, Neuf Méditations

KM: D. v. je eden od tipičnih pojmov iz skladateljske teorije O. Messiaena (gl. ♦modus z omejenimi možnostmi transpozicije♦, ♦neretrogradni ritem♦).

GL: ♦meter♦, ♦mera♦, ♦ritem♦.

‹FR›, 2; ‹G›, 58; ‹JON›, 5–6

ADITIVNA SINTEZA ZVOKA

ANG: additive sound synthesis; NEM: additive Klangsynthese.

ET: Lat. additivus = dodan, pridružen, prištet

(‹DE›, 12); ♦sinteza zvoka♦.

D: Naziv za način ♦sinteze zvoka♦, oz. njegovega ustvarjanja na sintetični način, z natančnim dodajanjem ♦sinusnih tonov♦, ki jih proizvaja ♦generator sinusnega tona♦. Aditivna sinteza temelji na Fourierjevi vrsti, po kateri je vsak zvok sestavljen iz ♦sinusnih signalov♦, ker se vsak signal razume kot seštevek (sinusnih) ♦parcialov♦.

GL: ♦elektronska glasba♦, ♦generator sinusnega signala, nihaja, tona, vala♦, ♦sintetična glasba♦, ♦sinteza z modulacijo frekvence♦, ♦sintetizator♦ = (synthesizer), ♦sinteza zvoka♦, ♦sinusni signal, nihaj, ton, val), ♦skladba iz sinusnih tonov♦, ♦zvok♦.

PRIM: ♦subtraktivna sinteza zvoka♦.

‹DOB›, 159; ‹EN›, 115

error: Content is protected !!