ETEROFON = ♩TEREMIN♩ = ♩TEREMINOVOX♩ = (THEREMIN) = (THEREMINOVOX)

ANG: aetherophone, etherophone, aetherophon; NEM: Ätherophon, Aetherophon; FR: aétérophone; IT: eterofono.

ET: GrÅ¡. aithᾗr = čisto, jasno nebo (‹DE›, 345); phōnᾗ = glas, ♩zvok♩ (‹KLU›, 544).

D: »(Naziv za) zgodnji ♩elektronski glasbeni instrument♩, ki ga je v Rusiji okrog leta 1920 razvil L. Teremin. Eterofon je sestavljen iz Å¡katle, v kateri so elektronske komponente in iz katere Å¡trli kovinska palica. ♩ViÅ¡ina tona♩ je odvisna od oddaljenosti izvajalčeve roke od palice. Druga roka se uporablja za prekinjanje ♩tona♩, če ni treba dobiti glissanda iz prejÅ¡njega ♩tona♩. ♩Intenziteta tona♩ se nadzira z noÅŸnim pedalom. Iz eterofona se je razvil izpopolnjen ♩elektronski glasbeni instrument♩, ♩teremin♩.« (‹FR›, 28)

KM: Vglavnini virov se e. ne navaja v pomenu zgornje D, temveč kot sopomenka z elektrofoni kot posebno skupino glasbenih instrumentov (v ‹EN›, 14, in v ‹HI›, 18, se navaja tudi e. v smislu omenjene D; o elektrofonih gl. KR ♩električnih glasbenih instrumentov♩).

V ‹L›, 38, se navaja kot FR-naziv samo »Théréminovox« (iz neznanih razlogov z velikim T), medtem ko se v ‹LARE›, 517, navaja tudi »aétérophone«.

GL: ♩elektronski glasbeni instrumenti♩.

PRIM: ♩teremin♩ = ♩tereminovox♩ = (theremin) = (thereminovox).

‹GRI›, I, 30; ‹P›, 78; ‹RUF›, 27 = vodilka k »TheremingerÀt« (=♩teremin♩)

ENVIRONMENT (ART), ENVIRONMENTNA UMETNOST, ♩OKOLJSKA UMETNOST♩

ANG: environment, environmental art; NEM: Environment, Environment-Kunst.

ET: ANG in FR environment = okolje, okroÅŸje, iz srednjeANG in staroFR glagola environner = (za)okroÅŸiti, nadaljnje poreklo neznano (‹COD›, 406).

D:1) »(Naziv za) uporabo predmetov in ♩zvokov♩ iz okolja za umetniÅ¡ko stvaritev. Kipar lahko npr. uporabi karoserije starih avtomobilov ali 
 steklenice piva 
, medtem ko lahko glasbenik kot glasbila uporabi hiÅ¡ne zvonce ali prazne zabojnike za smeti.« (‹FR›, 27)

2) »(Naziv iz petdesetih let za) nekatera izrazna sredstva v likovni umetnosti 
, ki predvsem Å¡irijo konvencionalne predstave o sliki kot o ploskvi, tako kot z inÅ¡taliranimi okoljskimi predmeti ukinjajo tradicijo razmejevanja med kiparstvom in slikarstvom 
 (kot pendant na področju glasbe) lahko navedemo Schneblovo MO-NO. Musik zum Lesen (SCHNEBEL 1969), medtem ko prilagajanje pojma glasbi danes v glavnem razumemo kot akustično-vizualne meÅ¡ane forme (npr. ‘light-environment’ oz. ‘svetlobni environment’).« (‹EH›, 85)

3) »Pojem … je ozko povezan s ♩happeningom♩, ker je environment nastal kot naziv za prostorske ostanke kakÅ¡nega ♩happeninga♩. Na začetku se je zato govorilo o ‘zamrznjenem’, ‘otrplem’ ♩happeningu♩. Postopno se je pomen spremenil in se začel uporabljati za oblike prostorov, ki fiksirajo trenutke vsakdana kot prostorske enote doÅŸivljajev. Medtem ko asemblaÅŸi Allana Kaprowa in Christa neposredno ustrezajo prvemu pomenu, so environmenti Goergea Segala tipičen primer za drugo definicijo. Segal zares spaja vse predmete, ki pripadajo kakÅ¡ni scenski postavitvi. Samo ljudi tu zamenjuje z belimi 
modeli iz mavca.« (‹THO›, 63)

KM: P. Restany v CABANNE-RESTANY 1969: 235 razume e., o. u., e. u. kot »večdimenzionalni volumetrični asemblaş«, »središče vseh sodobnih raziskovanj izrazne sinteze«. »Če se environmentu doda dimenzija človeÅ¡ke akcije, ta postane ‘♩happening♩‘, totalni spektakel, ki spominja tudi na ‘♩performans♩♩konkretne glasbe♩ ali ♩zvočne poezije♩1 in scenske postavitve ♩totalnega teatra♩ ter vnaprej določene situacije psihodrame ali spontanih koeografij ‘modern dancea’.« Najsi je to stališče do e., o. u., e. u. Å¡a tako koristno dopolnilo D 3, obenem kaÅŸe, kako teÅŸko je – pa tudi nemogoče – e. in o. u. jasno ločiti od ♩happeninga♩, ♩performansa♩ (pri čemer je pri Restanyju povsem nejasno, kakÅ¡ni so »♊performansi♩ ♩konkretne glasbe♊«, ko pa vemo, da je ♩konkretna glasba♩ predvsem ♩glasba za trak♩!) in ♩totalnega gledališča♩.

KR: D 3 jasno določa pomen pojma na področju likovnih umetnosti, medtem ko sta D 1 in 2, ki bi morali pojem determinirati v glasbenem smislu, povsem nerazumljivi. (Schneblov MO-NO, ki je naveden v D 2, nima z o. u. nikakrÅ¡ne zveze, mogoče le po tem, ker kot grafično gradivo deloma uporablja »ready-mades«.) Primeri, ponujeni v ‹G›, 208 (skupni projekti avtorskih skupin Schönbach-Piene-Kieselbach-Weseler in Henry-Schöffer-Nicolais), so problematični, saj pripadajo ♩multimedii♩ ali ♩glasbenemu gledališču♩ kot o. u., s katero nimajo nikakrÅ¡ne zveze, v nasprotju s Cageevo in Hillerjevo HPSCHD (1967–1969), v zvezi s katero Kostelanetz z vso pravico govori o »environmentnem obilju« (= »environmental abundance«; gl. KOSTELANETZ 1970). Priporoča se uporaba slovenske ustreznice: okoljska umetnost.

GL: ♩ambientalna glasba♩, ♩glasba kot pohiÅ¡tvo♩, ♩fluxus♩, ♩happening♩, ♩intermedia (art)♩ = ♩mixed media (art)♩ = ♩multimedia (art)♩, ♩mixed media (art)♩ = ♩intermedia (art)♩ = ♩multimedia (art)♩, ♩multimedia (art)♩ = ♩intermedia (art)♩ = ♩mixed media (art)♩, ♩muzak♩, ♩performans♩, ♩premični koncert♩, ♩prostorska glasba♩, ♩tapetna glasba♩, ♩totalno gledališče♩, ♩zvočna skulptura♩, ♩zvočna krajina♩.

‹BKR›, 11, 25 = vodilka k ♩multimedii♩; KAPROW 1966; KOSTELANETZ 1968; SCHAFER 1992; ‹SLON›, 1445

1 V izvirniku najdemo »poésie phonétique«, ki je sopomenka za »poésie sonore«, torej za ♩zvokovno poezijo♩.

ENOINTERVALNA VRSTA, SERIJA

ANG: one interval set

ET: Lat. intervallum = (dobesedno) prostor med dvema prsobranoma, iz predloga inter = izmed in vallum = prsobran (‹KLU›, 334, 335); ♩serija♩.

D: »(Naziv za) ♩dvanajsttonsko vrsto, serijo♩, ki se konstruira s ponavljanjem istega intervala. Tako izgleda enointervalna vrsta, ki je nastala s ponavljanjem čiste kvinte.«

(‹FR›, 61).

KM: Enointervalna vrsta, serija nikakor ne more nastati s ponavljanjem kateregakoli intervala. Če ponavljamo malo sekundo, bomo dobili kromatično ♩lestvico♩; če ponavljamo veliko sekundo, bomo dobili ♩celostopinjsko lestvico♩, ne pa ♩dvanajsttonske vrste, serije♩, ker je sedmi ♩ton♩ ♩celostopinjske lestvice♩ zopet enak prvemu. Če ponavljamo malo terco, prav tako ne bomo dobili ♩dvanajsttonske vrste, serije♩, ker je peti ♩ton♩ enak prvemu, itn.

GL: ♩dvanajsttonska vrsta, serija♩, ♩vrsta♩, ♩oblika vrste, serije♩, ♩serija♩.

PRIM: ♩dvanajsttonska vseintervalna vrsta, serija♩, ♩vseintervalna vrsta, serija♩.

ENIGMATSKA LESTVICA

ANG: enigmatic scale; IT: scala enigmatica.

ET: Grš. aínigma = uganka, iz ainíssesthai = zapleteno, nejasno govoriti, iz aînos = govor, zgodba (‹DE›, 331).

D: »(Naziv za) ♩sintetično lestvico♩, ki jo je izkoristil Verdi v svoji Ave Marii (»Scala enigmatica armonisata it quattro voci miste«), sestavljena je iz sedmih tonov, urejenih po naslednjem intervalnem obrazcu:«

(‹FR›, 27; ‹RAN›, 728)

GL: ♩lestvica♩, ♩sintetična lestvica♩.

‹APE›, 92; ‹JON›, 308

EMIRITON

NEM: Emiriton.

ET: Kratica iz »electric musical instrument« in Rimski (= prvi priimek enega od konstruktorjev e., A. V. Rimski-Korsakova) (‹GRI›, I, 701); ♩ton♩.

D: »Naziv za) enoglasni, Å¡estoktavni ♩elektronski glasbeni instrument♩, ki se je sredi tridesetih let konstruiral v Moskvi. Deluje prek manualov s trakom.« (‹RUF›, 122)

GL: ♩elektronski glasbeni instrumenti♩.

EMIKON

ANG: emicon.

ET: Po imenu tovarne za distribucijo e. M. I. Conn v New Yorku (‹GRI›, I, 701).

D: »(Naziv za) enoglasni ♩elektronski glasbeni instrument♩ s tipkami, ki ga je okrog leta 1930 v BudimpeÅ¡ti zagotovo razvil Nicholas Langer v sodelovanju s Johnom Halmágyjem … Podoben je malemu spinetu ali čembalu, le da ima klaviatura 32 tipk. ♩Zvok♩ je generiral ♩oscilator♩, s tem da je obstajala moÅŸnost nadzora ♩barve♩, vibrata in glasnosti.« (‹GRI›, I, 701)

GL: ♩elektronski glasbeni instrumenti♩.

‹FR›, 27

EMANCIPACIJA DISONANCE

NEM: Emanzipation der Dissonanz; FR: émancipation de la dissonance; IT: emancipazione della dissonanza.

ET: Lat. emancipatio = osvoboditi, iz emancipare = osvoboditi, osamosvojiti, iz predl. e = iz, manus = roka in capere = ujeti (‹KLU›, 176); dissonantia = neusklajenost, iz dissonare = slabo zveneti, ne ujemati se se, iz predpone dis-, ki zanika osnovo, in sonare = zveneti

(‹KLU›, 146, 147).

D: Naziv za osvobajanje disonance od obveznega razvezovanja v konsonanco.

KM: V SCHÖNBERG 19667: 16–17 Schönberg enakovrednost med konsonanco in disonanco pojasnjuje z dejstvom, da so tako ene kot druge med ♩parcialnimi toni♩, disonance med viÅ¡jimi, konsonance med niÅŸjimi: »Te so (tj. konsonance in disonance, op. N. G.) 
 si nasprotne toliko, kolikor sta si nasprotni dve in deset 
 Odvisno je samo … od analitične sposobnosti uÅ¡esa, ali lahko (uho) sprejme visoke ♩parciale♩, zato naziv 
 blagozvočje razÅ¡iri v tolikÅ¡ni meri, da je v njem prostora za vse naravno dane pojave.« Na podoben način tudi Cowell dokazuje tvorbo ♩klastra♩ iz sekund, ki so – kot disonance – tudi v viÅ¡jih ♩parcialih♩ (gl. D 1 in KR – t. a ♩klastra♩).

»Naravno dani pojavi« so ♩parcialni toni♩.

KR: V DAHLHAUS 1976b: 149–150 Dahlhaus opozarja, da je Schönbergova argumentacija napačna, saj ♩struktura♩ ♩parcialnih tonov♩ ne more biti merilo za določanje konsonantnosti in/ali disonantnosti intervala, temveč edino za določanje ♩zvokov(n)e barve♩ (gl. ♩formant♩).

Schönbergova argumentacija je nepopolna predvsem zaradi njegovega povrÅ¡nega (avtodidaktičnega) poznavanja akustike. Je pa pojem pomemben v terminologiji ♩glasbe 20. stoletja♩ kot izraz prizadevanj po ukinitvi tonalitetnega, funkcijsko-harmonskega razmerja med konsonanco in disonanco oz. da se disonanca osvobodi od obveze po razreÅ¡evanju v konsonanco.

GL: ♩atonaliteta♩, ♩glasbena proza♩, ♩linearni kontrapunkt♩, ♩pantonaliteta♩, ♩svobodna atonaliteta♩.

‹BASS›, I, 662; ‹CAN›, 155; ‹G›, 28, 49; ‹GL›, 50–51

error: Content is protected !!