Avtor: leon

Objavljeno dne

VEČOKTAVNA LESTVICA

ANG: multi–octave scale.

ET: Lat. octavus = osmi.

D: (Naziv za) ♩sintetično lestivco♩, ki obsega več oktav.

KM: Pojem obstaja le pri Persichettiju (PERSICHETTI: 48–49).

GL: ♩lestvica♩, ♩sintetična lestvica♩.

PRIM: ♩večtonska lestvica♩.

‹FR›, 55; ‹JON›, 176

VEČPOMENSKA OBLIKA

NEM: mehrdeutige Form, vieldeutige Form.

ET: Lat. forma = oblika.

D: »Primeri, ki ponazarjajo ločevanje slike od ♩zvoka♩, hkrati uporabljajo večpomensko obliko. Pojem ‘♩odprta oblika♩‘, ki se v zadnjih letih pogosto omenja, ni primeren. Večpomenska oblika je lahko zaprta ali enopomensko odprta. ‘Večpomenska’ pomeni, da deli oblike ali celo celotna oblika interpretu, bralcu ali posluÅ¡alcu dopuščajo več razlag tistega, kar je skladatelj nakazal. Boulez mi je povedal, da si ne ÅŸeli, da bi njegovo ‘Tretjo klavirsko sonato’ igrali dvakrat na istem koncertu; to je zaradi njegove predstave o večpomenski obliki, po kateri naj bi se različne verzije morale igrati ob različnem času in v spremenjenih pogojih.« (STOCKHAUSEN 1963k: 186)

KR: V D je naveden eden pomembnih kontekstov, v katerem Stockhausen piše o v. o. Treba je priznati, da nam D ne bo pomagala, da pojem razumemo:

Povsem je nerazumljivo, katera in kakšna v. o. je lahko »odprta ali enopomensko zaprta«.

Omenjanje »bralca« kot (več ali manj svobodnega) razlagalca tistega, kar je nakazal skladatelj, je v tem primeru upravičeno, saj je D iz Stockhausenovega besedila o glasbi in grafiki (gl. KR ♩glasbene gafike♩ in ♩grafične notacije♩).

V zvezi z Boulezovo Tretjo klavirsko sonato je bolje uporabljati pojem ♩variabilna oblika♩ (gl. KR ♩variabilne oblike♩).

V NEM se uporabljata dva pojma za v. o.: »mehrdeutige« in »vieldeutige Form«, vendar ne tudi povsem sopomensko (npr. v ‹G›, 142–144; gl. tudi ‹GL›, 177 – op. A. II. 1/9). V slovenščini je bolje govoriti o »večpomenski obliki« kot o »mnogopomenski formi« (ki je omenjena v ‹MELZ›, II, 714), čeprav je »mnogoznačna forma« bolj točen prevod »vieldeutige Form«. Vendar mnogopomenskost v nasprotju z večpomenskostjo razume paktično neomejeno Å¡tevilo pomenov, kar ni primer ne pri ♩odprti obliki♩ ne pri v. o. (v. o. se od ♩variabilne oblike♩ razlikuje ravno v stopnji večpomenskosti – gl. KR ♩variabilne oblike♩).

V. o. ne smemo razumeti – kot v ‹MELZ›, II, 714 – kot sopomenko ♩odprte oblike♩, saj je njena podvrsta (gl. KR ♩odprte oblike♩). Njen pomen je, kot pri ‹G›, 142–144, najbolje omejiti na tiste vrste zapisa, kot je zapis Stockhausenovega Klavierstűcka XI, ki je zares oblikovno večpomenski, čeprav je tudi ta njegova večpomenskost omejena. Ravno zaradi tega je drugačna od Å¡e bolj omejene večpomenskosti ♩variabilne oblike♩ Boulezove Tretje klavirske sonate (gl. KR ♩variabilne oblike♩).

GL: ♩aleatorika♩, ♩improvizacija♩, ♩nedeterminacija♩ = (indeterminacija).

PRIM: ♩individualna oblika♩, ♩mobilna oblika♩, ♩moment, momentna oblika♩, ♩variabilna oblika♩.

BLUMRÖDER 1984a: 2–6

Objavljeno dne

VEČDIMENZIONALNI GLASBENI PROSTOR

ANG: multidimensional musical space; FR: espace (musicale) mutidimensionnel.

ET: Lat. dimensio = velikost, iz dimetri = izmeriti, iz dis- = raz- in metiri = meriti (‹KLU›, 146, 144).

D: »(Naziv za) teorijo, ki jo pripisujejo Arnoldu Schönbergu, pri kateri ♩dvanajsttonska vrsta♩, ne glede na način, kako jo je skladatelj modificiral pri skladanju, ohranja svojo osnovno identiteto. Predvideva se, da posluÅ¡alec v vsakem trenutku zaznava osnovni značaj ♩vrste♩, ne glede na njegove ♩permutacije♩.« (‹FR›, 54)

KM: »[P]osebnost glasbenega prostora zahteva absolutno in posebno percepcijo. Znotraj tega prostora, kot v Swedenborgovem nebu (ki je opisano v Balzacovi Seraphiti), ni absolutnega dna, desne ali leve strani, naprej ali nazaj. Vsako glasbeno izoblikovanost, vsak premik ♩tonov♩ moramo dojemati predvsem kot vzajemen odnos ♩zvokov♩, nihajočih vibracij1, ki se pojavljajo ob različnem času in na različnih mestih. Za ustvarjalno in izvirno sposobnost so odnosi v materialni sferi neodvisni od smeri in načrtov, enako, kot so tudi materialni objekti v svoji sferi (neodvisni) od naÅ¡ih zaznavnih sposobnosti. Enako kot naÅ¡a zavest npr. vedno prepozna noÅŸ, steklenico ali uro, ne glede na njihov poloÅŸaj, s tem pa jih lahko tudi v domiÅ¡ljiji prikliče v kateremkoli poloÅŸaju, tako lahko tudi zavest glasbenega ustvarjalca podzavestno operira z vrsto ♩tonov♩, ne glede na njhovo smer, ne glede na način, kako lahko ogledalo prikaÅŸe medsebojne odnose, ki ostajajo določena kvaliteta.« (SCHOENBERG 1975: 223)

KR: KM je na določen način dodatek D: iz KM je namreč očitno, da Schönberg ni upoÅ¡teval tega, kako bo posluÅ¡alec opazil »osnovni značaj ♩vrste♊«, ampak bolj skladateljsko pravico, da z določeno ♩vrsto♩ ravna enako v horizontalnem in vertikalnem smislu, v pomenu, ki je omenjen v ♩dvanajsttonskem polju♩ (Å¡e zlasti v t. 3 KM ♩dvanajsttonskega polja♩) in v ♩vertikalizaciji♩ (gl. KR ♩vertikalizacije♩).

Pojem mogoče deluje preveč metaforično, vendar se v podobnem pomenu dokaj pogosto uporablja tudi v teoriji ♩serialne glasbe♩. Stockhausen npr. v STOCKHAUSEN 1963b: 37 govori, v povezavi s svojo skladbo Kontra–Punkte, o »štiridimenzionalnem prostoru«, v katerem se kontrapunktirajo Å¡tirje ♩parametri♩ (prim. tudi D 3 ♩parametra♩). Boulez v BOULEZ 1966c: 210 govori o »večdimenzionalnem prostoru« in o »sukcesivni ali sočasni večdimenzionalnosti z enakim ali različnim osnovnim načelom«, ki naj bi jo bilo treba razviti v ♩elektronski glasbi♩.

Včasih se metaforam kot tehničnim pojmom in/ali strokovnim besedam zares ni moč izogniti.

GL: ♩dvanajsttonska tehnika (skladanja) ♩ = (♩dodekafonija♩), ♩dvanajsttonska vrsta, serija♩, ♩dvanajsttonsko polje♩, ♩vrsta♩, ♩serija♩, ♩vertikalizacija♩.

1 V izirniku piše »oscillatory vibrations«, kar je skoraj zagotovo tavtologija, vendar značilna za Schőnbergovo ANG.

Objavljeno dne

VARI(O)SPEED

ANG: vari(o)speed; NEM: Vari(o)speed; FR: vari(o)speed; IT: vari(o)speed.

D: »(Naziv za napravo), ki omogoča neprekinjeno spreminjanje hitrosti traku na magnetofonu. Vari(o)speed je uporabna naprava za snemanje trikov, za posebne manipulacije s trakom, za ♩analizo spektra♩ ter za izenačevanje razlik v uglaÅ¡evanju glasbil pri večkratnem snemanju.« (‹EN›, 261)

Objavljeno dne

VARIABILNA OBLIKA

NEM: variable Form; FR: forme variable.

ET: Lat. variabilis = spremenljiv, iz variare = menjati; forma = oblika (‹KLU›, 755–756, 226).

D: Naziv za podvrsto ♩odprte oblike♩, pri kateri variabilnost razume manjÅ¡o večpomenskost kot pri ♩večpomenski obliki♩.

KR: D namerno ni vzeta iz pregledane literature, saj so tam opredelitve pojmov tako zelo raznolike, da na noben način ne koristijo njegovi terminoloÅ¡ki obdelavi (gl. npr. D 1 ♩momenta, momentne glasbe♩).

V. o. se uporablja, kot je poudarjeno v D, za označevanje stopnje odprtosti oblike, ki ima manj pomenov kot ♩večpomenska oblika♩, npr. v ‹G›, 139–142, v povezavi z Boulezovo Tretjo klavirsko sonato. V BOULEZ 1981: 162 je omenjena – kot razvrstitev ♩formantov♩ (gl. KM ♩formanta♩) – naslednja formalna shema te skladbe:

Notranja variabilnost vsakega »♊formanta♊« (ki ni vidna iz primera) in variabilnost odnosa med »♊formanti♊« (ki je vidna iz primera) zelo omejujeta večpomenskost ♩odprte oblike♩ omenjene skladbe od recimo ♩večpomenske oblike♩ Stockhausenovega KlavirstÃŒcka XI (gl. KR ♩večpomenske oblike♩). O Boulezovi Tretji klavirski sonati gl. tudi STOIANOVA 1978: 129–156.

Pojma ne smemo, kot je storjeno npr. v ‹MELZ›, II, 714, uporabljati kot sopomenko za ♩odprto obliko♩, saj je ta njena podvrsta (gl. KR ♩odprte oblike♩), temveč moramo njen pomen omejiti samo na tiste primere, ki jih najbolje ilustrira Boulezova Tretja klavirska sonata.

GL: ♩aleatorika♩, ♩improvizacija♩, ♩nedeterminacija♩ = (indeterminacija).

PRIM: ♩individualna oblika♩, ♩mobilna oblika♩, ♩moment, momentna oblika♩, ♩večpomenska oblika♩.

Objavljeno dne

VARIABILEN METER = (♩SPREMENLJIVA METRIKA♩)

ANG: variable meter(s); NEM: variable Metren; IT: metro variable.

ET: Lat. variabilis = spremenljiv, iz variare = menjati (‹KLU›, 755–756); ♩meter♩.

D: 1) »(Naziv za) hitre spremembe ♩metra♩ brez doslednega obrazca ponavljanja.«

(‹FR›, 99)

2) »(Naziv za) sistematično spremembo ♩metra♩ (npr. sosledje taktov s taktovskim načini 3/8, 4/8, 5/8), ki ga je uvedel B. Blacher, uporabljal pa tudi Hartmann. Ni povezave z Carterjevo tehniko ♩metrske modulacije♩.« (‹GR›, 187)

KR: V. m. je naziv, ki ga je zares uvedel B. Blacher za sistematično spremembo ♩metra♩ (V ‹EH›, 371, je omenjena enakomerno rastoča in padajoča sprememba ♩metra♩ kot dokaz njegove sistematičnosti: 2/8, 3/8, 4/8, 5/8 
 5/8, 4/8, 3/8, 2/8.) Torej je D 1 napačna.

V. m. je torej podvrsta ♩multimetra♩ kot horizontalnega ♩polimetra♩, pri katerem, v nasprotju z ♩multimetrom♩, spremembe ♩metra♩ potekajo sistematično.

GL: ♩meter♩, ♩metrska modulacija♩ = (metrična modulacija), ♩multimeter♩.

PRIM: (♩spremenljiva metrika♩).

‹BASS›, III, 133; ‹BKR›, IV, 288; ‹HI›, 502; ‹JON›, 350

error: Content is protected !!