Avtor: leon

Objavljeno dne

JAZZ ROCK = ♩ROCK JAZZ♩

ANG: jazzrock, jazz rock; NEM: Jazzrock, Jazz-Rock, Jazz Rock; IT: jazz-rock;

ET: ♩Jazz♩; ♩rock, rock glasba♩.

D: »(Naziv za) povezovanje slogovnih značilnosti ♩jazza♩ in ♩rocka♩.Včasih se zamenja vrstni red pojmov, pri čemer naj bi ♩rock jazz♩ pomenil, da gre za ♩jazz♩, ki je bil razÅ¡irjen s prvinami ♩rocka♩. Zdi pa se, da razlikovanje med jazz rockom in ♩rock jazzom♩ ni potrebno, kajti bolj pogosti pojem jazz rock ne izključuje moÅŸnosti, da včasih prevladajo prvine ♩jazza♩, včasih pa prvine ♩rocka♩. Popolno ravnoteÅŸje med ♩jazzom♩ in ♩rockom♩ v neki skladbi … je daleč od prakse … Kar zadeva te razlike med ♩jazzom♩ in ♩rockom♩, je dobro priklicati v spomin izjavo L. Coryella iz leta 1966, velliko pred valom jazz rocka: »K vragu s kategorijami!« je dejal. »Dovolj imam delitve glasbe na ♩jazz♩, ♩beat♩, ♩rock♩, ♩dixieland♩, ♩swing♩.« Istega mnenja so v tem času tudi ostali ♩jazz♩ glasbeniki, čeprav se niso tako drastično izraÅŸali. Gary Burton Quartett npr. izvaja ♩jazz♩ – verzijo skladbe Norwegian Wood skupine The Beatles iz 1966. leta … Med predstavniki jazz rocka je bil najvplivnejÅ¡i M. Davis, ki ga imamo za utemeljitelja jazz rocka, čeprav so njegov pomembni dvojni album Bitches Brew (1970), v katerem sodelujejo tudi ostali pomembni predstavniki jazz rocka, Å¡tevilni kritiki uvrščali v ♩električni jazz♩.« (‹KN›, 103–104)

KM: V ‹HK›, 196 in v ‹KN›, 103 je ponujena poučna tabela, v kateri se skuÅ¡ajo ločiti značilne prvine ♩jazza♩ in ♩rocka♩ ter izpostaviti njuna stičišča.

KR: V ortografiji je pogosteje pisanje pojma brez presledka, sta pa oba načina pravilna. Le v ‹BASS›, II, 602 in v ‹HK›, 195 je pojem zapisan s pomišljajem.

GL: ♩jazz♩, ♩rock, rodk glasba♩.

PRIM: ♩fusion♩, ♩rock jazz♩.

‹GRJ›, I, 609–610; ‹HI›, 224

Objavljeno dne

JAZZ

ANG: jazz, Jazz 1880; NEM: Jazz, Jazzmusik, afroamerikanische Musikform; FR: jaz, musique de jazz, forme musicale afroaméricane; IT: jazz, musica jazz, forma musicale afroamericana.

ET: Nejasno, v angloameriško-kreolskem jeziku (19. stoletje?) je jazz pomenil: spolno dejanje, usmerjeno silo, hitrost, navdušenje, hitenje; izvirno različne ortografske verzije: jazz, jass, jaz, jas, ne samo kot samostalnik, tudi kot glagol in pridevnik (HUNKEMÖLLER 1976: 1).

D: »(Naziv za) raznovrstno zbirko slogov v 20. stoletju, preteÅŸno instrumentalnih ter večinoma ustvarjenih s strani ameriÅ¡kih črncev. ♩Swing♩ in ♩improvizacija♩ sta osnovi nekaterih slogov, je pa poudarek na ♩zvočni barvi♩ edino kar je skupno vsem slogom, ki se imenujejo ♩jazz♩, ne glede na to, ali so funkcionalni ali umetniÅ¡ki, popularni ali ezoterični, instrumentalni ali vokalni, improvizirani ali skladani, ♩hot♩ ali ♩cool♩. Jazz se prepleta z drugimi ÅŸanri. Vedno je bil povezan z ♩bluesom♩ … V svoji mladosti je vpijal instrumentacijo, večtematsko ♩strukturo♩, ÅŸeli izrazito ♩tonaliteto♩ in ♩ritme♩ iz glasbe ameriÅ¡kih koračnic in ♩ragtimea♩, harmonske ♩barve♩ iz klavirske glasbe skladateljev, kot sta Debussy in Ravel, melodije in oblike iz ameriÅ¡ke popularne pesmi in ♩ritme♩ iz latinskoameriÅ¡kih plesov … Pozneje je vključil figure za spremljavo in elektronske inovacije v ♩rocku♩ in ♩soulu♩, prav tako pa tudi postopke, ki niso pripadali zahodnji glasbi, posebej glede na afriÅ¡ka in brazilska tolkala.« (‹RAN›, 413–414)

KM: NEM, FR in IT ekvivalenti ANG izvirnika, ki od njega odstopajo, so ponujeni kot pojasnilo v ‹BR›; 236–237. Jazz seveda ni oblika, je kvečjemu vrsta.

V HUNKMÖLLER 1976: 7, se omenja, da je na začetku Å¡estdesetih let jazz postal uporaben kot tehnični pojem. Ne glede na to, celo nasproti dejstvu, da je nastal na koncu 19. stoletja, je eminenten pojem v terminologiji ♩glasbe 20. stoletja♩.

KR: D ni izbrana, ker bi bila najboljÅ¡a, temveč zato, ker se iz njenih pomanjkljivosti lahko razbere, kako zapleteno je definiranje tega pomembnega pojma v terminologiji ♩glasbe 20. stoletja♩. Jazz se razume kot konglomerat slogov, je torej skupni naziv za vse sloge, ki mu pripadajo. Na Å¡tevilnih mestih (ki jih tukaj ni treba navajati) se lahko prebere, da je jazz enostavno eden izmed slogov v ♩glasbi 20. stoletja♩. V D je nadalje značilno, da se takoj s sloga prehaja na glasbo, ter se namesto o mnoÅŸici slogov govori o mnoÅŸici glasb, ki pripadajo jazzu. Åœe to je dokaz, da definicija ♩jazza♩ kot sloga ni zadovoljiva. Kasneje se sploh ne govori več o slogih, prav tako ne o glasbah, temveč o ÅŸanrih, s katerimi se ♩jazz♩ prepleta. Eden izmed njih je ♩blues♩. (Åœe sama trditev, da je zgodnji jazz absorbiral ♩barve♩ iz Debussyjevih in Ravelovih klavirskih skladb, je sporna, čeprav to niti ni tako pomembno.) V nadaljevanju se ♩rock♩ in ♩soul♩ praktično obravnavata kot podzvrsti jazza (kako potem – ali kot njegova sloga, glasbi ali ÅŸanra?!).

Pri nas je v številnih člankih v ‹MELZ› jazz včasih razumljen kot pridevnik k samostalniku »glasba (muzika)«, z ortografijo: »jazz-muzika« (»jazz-glasba«) ali »jazz muzika« (»jazz glasba«). To je seveda napačno, ker je jazz sam po sebi zadosten pojem za opredlitev glasbe, še posebej zaradi tega, ker je v slovenščini taka konstrukcija zelo nenavadna, tj. da ima pred drugim samostalnikom vlogo pridevnika.

GL: ♩afrokubaski jazz♩, ♩arnÅŸma♩, ♩background♩, ♩baterija♩, ♩band♩, ♩beat♩ (D 1), ♩bebop♩ = ♩bop♩ = ♩rebop♩, ♩big band♩, ♩block chords♩, ♩blue note(s)♩, ♩blues♩, ♩blues-Iestvica♩, ♩boogie-woogie♩, ♩bop♩ = ♩bebop♩ = ♩rebop♩, ♩bossanova♩, ♩boston, valse boston♩ (gl. KM), ♩break♩ (D 1), ♩cakewalk♩, ♩calypso♩, ♩Chicago jazz♩, ♩chorus♩ (D 1), ♩city blues♩, ♩combo♩, ♩cool jazz♩, ♩country blues♩, ♩Creole jazz♩, ♩dirty tones (notes)♩, ♩dixieland♩, ♩drive♩, ♩East Coast jazz♩, ♩električni jazz♩, ♩free jazz♩, ♩funk(y), funky jazz♩, ♩fusion♩, ♩gospel♩, ♩hard bop♩, ♩harlemski slog♩, ♩hillbilly (music)♩, ♩hillbilly jazz♩, ♩honky-tonk(y)(-piano)♩, ♩honky-tonk(y)(-music)♩ , ♩hot, hot jazz♩, ♩hot music♩, ♩improvizacija♩, ♩jam, jam session♩, ♩jazzrock♩ = ♩rock jazz♩, ♩jug band♩, ♩jump, Harlem jump♩, ♩jungle music♩, ♩jungle style♩, ♩Kansas City jazz♩, ♩latinski jazz♩, ♩lead♩, ♩mainstream (jazz)♩ = (jazz glavne struje), ♩mambo♩, ♩modern jazz♩, ♩negro spiritual♩ = (spiritual), ♩New Orleans jazz♩, ♩new wave♩ (D 2), ♩off-beat♩, ♩old time jazz♩, ♩progressive jazz♩, ♩ragtime, rag♩, ♩rebop♩ = ♩bebop♩ = ♩bop♩, ♩rhythm and blues♩, ♩riff♩, ♩rock jazz♩ = ♩jazz rock♩, ♩salsa♩, ♩scat (singing)♩, ♩sekcija♩ (D 2), ♩simfonični jazz♩, ♩skiffle, skiffle band, skiffle group♩, ♩soul, soul jazz♩, ♩stomp♩, ♩swing♩, ♩third stream♩ = (tretja struja), ♩walking bass♩, ♩washboard, washboard band♩, ♩West Coast jazz♩.

PRIM: ♩glasba 20. stoletja♩, ♩pop, pop glasba♩, ♩popularna glasba♩, ♩rock, rock glasba♩, ♩zabavna glasba♩.

‹APE›, 146; ‹BASS›, II, 595–602; ‹BKR›, II, 255–257; ‹BKR›, V, 52; ‹CAN›, 275–276; ‹DG›, 219–292; ‹EH›, 155; ‹EIN›, 306; ‹FR›, 45–46; ‹GR›, 100–101; ‹GRJ›, I, 580–606; ‹GR6›, IX, 561–579; ‹HI›, 224; ‹HO›, 527–530; ‹IM›, 189; KNEÅœEVIĆ 1985; ‹L›, 287; ‹LARE›, 812–815; ‹M›, 538–541; ‹MGG›, VI, 1797–1820; ‹MI›, II, 616–620; ‹MELZ›, II, 256–258; ‹P›, 72; ‹RAN›, 413–417; ‹RIC›, II, 499–501; ‹HU›, 424–426; ‹SLON›, 1460–1462; ‹V›, 367–376

Objavljeno dne

JAM, JAM SESSION

ANG: jam, jam session, Jam Session; NEM: jam, Jam, Jam session, Jam Session, Jam-Session, Zusammentreffen zum Improvisieren; FR: jam, jam session, jam-session, concert spontané, boeuf; IT: jam, jam session, concerto spontaneo, improvisato.

ET: ANG jam = gneča, hrup, konfuzija, kot glagol = sodelovati na jam sessionu; session = sestanek, seansa (‹OAD›, 475).

D: »(V ♩jazzu♩ naziv za način) muziciranja … brez vnaprej določenega sistema; izvaja se v ♩prosti improvizaciji♩ brez fiksiranih ♩aranÅŸmajev♩ ter načeloma brez občinstva. Taki sestanki, na katerih se igra in poje izključno zaradi lastnega veselja do muziciranja, so bili razÅ¡irjeni ÅŸe v New Orleansu in Chicagu, Å¡e posebej v obdobju ♩swinga♩. Kasneje so te ♩improvizacije♩ začeli snemati na plošče, bili pa so orgaizirani tudi javni nastopi, tako da je jam session izgubil svoj prvotni smisel.« (‹MELZ›, II, 244.

KM: NEM, FR in IT ekvivalenti ANG (ameriškega) izvirnika so predlagani, kot pojasnila, v ‹BR›, 236–237.

Praviloma je jam kratica od jam session. Kakor je očitno iz ET, se včasih razume kot glagol, tj. kot sopomenka izrazu »improvizirati« (‹RAN›, 413), ponekod pa je sopomenka ♩improvizacije♩ v ♩jazzu♩ na sploÅ¡no (‹FR›, 45).

KR: ♩Prosta improvizacija♩ v D ni pravilen pojem (gl. KR ♩proste improvizacije). Lahko se govori o ♩skupinski improvizaciji♩ ali enostavno o ♩improvizaciji♩, ker sam pojem pojasnjuje za katero vrsto ♩improvizacije♩ gre.

GL: ♩improvizacija♩, ♩jazz♩.

‹APE›, 146; ‹BASS›, II, 594; ‹BKR›, II, 252; ‹GRJ›, I, 577; ‹GR6›, IX, 473; ‹HI›, 223; ‹HK›, 195; ‹IM›, 188; ‹KN›, 103; ‹LARE›, 804; ‹M›, 541; ‹MI›, II, 597; ‹HU›, 423

Objavljeno dne

(JAKOST) = (♩DINAMIKA♩) = ♩INTENZITETA (TONA)♩

ANG: intensity, loudness, volume; NEM: IntensitÀt, KlangstÀrke, Lautheit, LautstÀrke, SchallstÀrke, TonstÀrke; FR: intensité, volume (du son); IT: intensità (sonora), volume del suono.

KM: V akustiki se glasnost razlikuje od ♩intenzitete♩:

»Glasnost (= LautstÀrke) se določa kot definirana ♩intenziteta♩ med mejami izrazito velikih območij energije, ki se Å¡iri od zaznavanja ♩tona♩ do meje bolečine«. (‹EH›, 187).

»♊Intenziteta♩ je v akustiki količina zvokovne energije, ki se kot moč ♩zvoka♩ meri na izviru ♩zvoka♩, t.j na mestu, kjer ♩zvok♩ nastaja.« (‹EH›, 150).

Razlika med ♩dinamiko♩ in ♩intenziteto♩ je tipična za terminologijo ♩glasbe 20. stoletja♩ (gl. KM in KR ♩intenzitete♩).

PRIM: ♩intenziteta (tona)♩ = (♩dinamika♩)

‹P›, 122

1 V izvirniku piÅ¡e »SchallstÀrke«. O razliki med NEM pojmoma »Schall« in »Klang« gl. D 1–3 in KM ♩zvoka♩.

Objavljeno dne

IZVEDBENA PARTITURA

NEM: AuffÃŒhrungspartitur, Spielpartitur; FR: partition d’exécution.

ET: Srednjeveško lat. partitura = delitev, razdelitev, od pars = del, od 17. stoletja tudi v IT (‹KLU›, 529).

D: Naziv za vrsto partiture, ki sluÅŸi za orientacijo pri izvedbi, in za sinhroniziranje elektronsko proizvedenih ♩zvokov♩ ter ÅŸive instrumentalne godbe in/ali petja. Elektronsko proizvedeni ♩zvoki♩ se lahko reproducirajo s traku ali pa se v ♩izvedbi v resničnem času♩, npr. v ♊şivi elektronski glasbi♩, lahko neposredno proizvajajo med potekom izvedbe.

KM: D je preurejena D iz ‹HI›, 443, kjer je pomen pojma preveč zapleten in obseÅŸen.

GL: ♩izvedba v resničnem času♩, ♊şiva elektronska glasba♩, = (live electronic music) = (live electronics).

PRIM: ♩partitura za realizacijo♩.

‹EH›, 30–31; ‹G›, 182; STOIANOVA 1978: 81

Objavljeno dne

IZVEDBA V REALNEM ČASU

ANG: real-time performance, performance in real time.

D: »(Naziv za) neposredni … nadzor nad procesom skladanja med trajanjem izvedbe. To je moÅŸno v ♩elektronski glasbi♩ in ♩računalniÅ¡ki glasbi♩, kjer se Å¡tevilni aspekti dela lahko ustvarijo ali podvrÅŸejo spremembi med izvedbo. Pojma izvedbe v resničnem času in ÅŸive izvedbe se pogosto uporabljata (v istem pomenu).« (‹FR›, 73)

KR: D povsem napačno določa pomen pojma. Predvsem ne gre za nadzor nad postopkom skladanja, ki je pri skladbah, ki zahtevajo izvedbo v resničnem času, najpogosteje natančno vnaprej načrtovan – ravno zaradi omogočanja izvedbe v resničnem času. ♩Elektronska glasba♩ in ♩računalniÅ¡ka glasba♩, kot sploÅ¡na pojma, nimata nobene zveze z izvedbo v resničnem času. Prav zato obstaja pojem ♊şive elektronske glasbe♩, s katerim se poudarja razlika med moÅŸnostmi izvedbe v resničnem času. Z drugimi besedami, pojem se nanaÅ¡a na proces nastajanja zvoka s pomočjo različnih elektronskih in računalniÅ¡kih tehnologoj, ki so, glede na zapletenost tega porocesa, v glavnem funkcionirale v ♩dislociranem času♩, tj. proces ustvarjanja zvoka je trajal veliko dlje od ♩resničnega časa♩ izvedbe. Z razvojem tehnologije, npr. z izpopolnjevanjem ♩digitalnih sintetizatorjev♩ in z razvojem ♩vezja za vzorčenje♩, se je razlika med ♩dislociranim časom♩ in ♩resničnim časom♩ zmanjÅ¡ana na minimum ali pa je povsem ukinjena, ter je ♊şivi elektronski glasbi♩ omogočila izvedbo v resničnem času. Sama »izvedba« v izvedbi v resničnem času je pravzaprav predvsem elektronski ali računalniÅ¡ki postopek proizvajanja zvoka, ki se ne dogaja več v ♩dislociranem♩, temveč v ♩resničnem času♩. V tem smislu je »şiva izvedba« v D sopomenka izvedbe v resničnem času, Å¡e posebej v ♊şivi elektronski glasbi♩.

GL: ♩bioglasba♩, ♩digitalni sintetizator♩, ♩dislocirani čas♩, ♩izvedbena partitura♩, ♩resnični čas♩, ♩vezje za vzorčenje♩ = ♩sampler♩, ♊şiva elektronska glasba♩ = (live electronic music) = (live electronics).

Objavljeno dne

IZNIHAVANJE

ANG: decay; NEM: Abklingvorgang, Ausklingvorgang, Ausschwingen, Ausschwingung, Ausschwingvorgang; FR: (transitoire d’) extinction (du son); IT: (transitorio di) estinzione (del suono).

D: »(Naziv za) padec v ♩intenziteti♩ dinamične ♩ovojnice♩ po začetnem ♩vnihavanju♩ (npr. pri zabrenkani struni).« (‹DOB›, 49)

KR: V ‹L› je navedeno vrsta pojmov, ki so problematični kot tehnični pojmi oz. strokovni izrazi: »fade-out«, »decay of speech/tone« (ANG; ta pojem se pojavlja tudi v ‹LEU›, 210), »fondu« (FR), »annullamento graduale (del suono) « (IT, gl. ‹L›, 2), »affaiblissement progressif des vibrations« (FR), »progressivo indebolimento delle vibrazioni« (IT; gl. ‹L›, 45). Najbolj sta problematična predloga v FR in IT, ker gre za opisa, ne pa za pojma.

GL: ♩ovojnica♩, ♩stacionarni zvok♩.

PRIM: ♩vnihavanje♩.

‹BASS›, I, 23; ‹CAN›, 555; ‹EH›, 34; ‹FR›, 21; ‹GR›, 61; ‹HI›, 43; ‹HO›, 1025 = »transitoires«; ‹RAN›, 223

error: Content is protected !!