Avtor: leon

NEM: Makrozeit/Mikrozeit.

ET: Predpona makro- od grš. makrós = dolg, velik; predpona mikro- od grš. mikrós = majhen, droben.

D: »Pojmovni par, ustvarjen po predstavah v naravoslovnih znanostih, ki ga zaznamuje namen obsežne teoretične utemeljitve ♦serialne tehnike♦ na področju ♦trajanja tona♦ (♦ritmov♦) in ♦višine tona♦. Staro fizikalno opažanje je, da ♦trajanje tona♦ predstavlja časovni pojav. Po njem se določa ‘hitrost’ nekega ♦tona♦ oz. to, kar se imenuje število nihajev v sekundi (frekvenca) … Poudarjalo se je mikročas, ki nima ekvivalenta pri poslušanju in doživljanju glasbe, na začetku uporabe ♦serialne tehnike skladanja♦, najprej v Stockhausenovem članku …wie die Zeit vergeht … (STOCKHAUSEN 1963). Tukaj ostaja imenovanje ♦višine tona♦ za ‘♦ritem♦‘ enako skopa, abstraktna in izvenglasbena definicija kot primitivna … trditev, da se frekvenco nekega ♦tona♦ menda lahko izrazi kot dolžino v centimetrih (950Hz = 95cm = 2,5 sek). Do natančnejšega poznavanja teh problemov je prišlo prek elektronskega postopka pospeševanja ♦impulza♦ (gl. ♦sirena♦).« (‹EH›, 198)

KM: Pojem je nastal znotraj teorije ♦serialne glasbe♦, zlasti kot odraz iskanja enovitosti med ♦parametri♦. Tako se makročasu, oz. trajanju, zoperstavlja mikročas, oz. število nihajev na sekundo kot frekvenca nekega ♦tona♦, kar naj bi bila osnova za določanje proporcionalnosti med ♦parametri♦ ♦višine♦ in ♦trajanja♦. Ta trditev se večkrat odraža v terminologiji ♦serialne glasbe♦.

KR: D je opravičeno kritična do Stockhausenove teorije, še posebej zato, ker on namesto makročasa/mikročasa pogosteje uporablja še bolj problematična pojma »makrofaza/mikrofaza« (gl. npr. STOCKHAUSEN 1963: 106–108; gl. KR ♦faze♦). Odnos med makročasom in mikročasom je veliko bolj očiten in praktično uporaben pri pospeševanju ♦impulza♦ (gl. D 1 ♦impulza♦), oz. pri ♦sireni♦.

GL: ♦faza♦ (D 1), ♦impulz♦ (D 1), ♦iracionalni ritem♦, ♦lestvica tempa♦, ♦lestvica trajanja (tona)♦, ♦metrska modulacija♦ = (metrična modulacija), ♦serialna tehnika (skladanja)♦, ♦sirena♦, ♦trajanje (tona)♦, ♦višina (tona)♦, ♦časovno polje♦.

‹HU›, 77–78

ANG: mambo; NEM: Mambo; FR: mambo; IT: mambo.

ET: V kubanski španščini kot pridevnik = enkraten, neponovljiv (‹KSD›, 89).

D: »(Naziv za) zvrst afrokubanske plesne glasbe, ki se je razvila na začetku štiridesetih let in hitro dosegla mednarodno priljubljenost. Izvaja jo kubanski conjunto z glasovi, trobentami in obsežno ritemsko ♦sekcijo♦ (D 2) ali pa večji plesni ansambel pod vplivom ♦jazza♦. Mambo ima zmeren do hiter tempo ter bogato uporabo ostinata in ♦riffov♦ v pihalih in trobilih. (Take pasaže so znane kot mambos tudi v drugih afrokubanskih zvrsteh.) (V mambu) je karakterističen naslednji vzorec v spremljavi.«

(instrumentacija oz zgoraj navzdol: timbali, kravji zvon; konga; bas; ) (‹RAN›, 465–466).

KM: V predhodnem primeru so »timbales« prevedeni kot »timbali«, ker je to po ‹P›, 330, »kubanska vrsta malih bobnov, v paru pritrjenih na stojalo« (prim. tudi ‹GRI›, III, 585, kjer se isti pojem piše kot »tymbales«).

V ‹GR6›, XI, 592, in v ‹HU›, 542, se izpostavlja vpliv ♦swinga♦ na mambo. V ‹HU›, 542, se prav tako opozarja na to, da se v mambu prekrivajo ♦ritmi♦ ♦rumbe♦ in ♦foxtrota♦, in sicer na sledeči način:

V ‹GR6›, XI, 592, in v ‹HI›, 276, se opozarja na to, da je mambo uplilval na nastanek drugih latinskoameriških plesov, npr. na ♦cha-cha-cha♦.

GL: ♦afrokubanski jazz♦, ♦cha-cha-cha♦, ♦foxtrot♦, ♦jazz♦, ♦popularna glasba♦, ♦rumba♦, ♦salsa♦, ♦zabavna glasba♦.

‹BASS›, III, 40; ‹BKR›, III, 81; ‹GR6›, XI, 592; ‹HI›, 276; ‹L›, 344; ‹MELZ›, II, 522

1 Gl. konec D ♦salse♦.

ANG: mainstream (jazz), mainstream 1940; NEM: Mainstream Jazz, gemässigter Jazz; FR: mainstream (jazz), jazz modéré; IT: Mainstream (jazz), jazz moderato.

ET: ANG mainstream = glavna struja; ♦jazz♦.

D: »Pojem, ki ga je v petdesetih letih ustvaril Stanley Dance, za označevanje dela sočasnih glasbenikov, ki so delovali v idiomu ♦swinga♦ iz tridesetih in štiridesetih let. Danes pa se pojem uporablja v širšem smislu, za vsak ♦jazz♦, ki je improviziran na sosledju ♦akordov♦ v … solističnem slogu, ki so ga v poznjših dvajsetih letih razvili Louis Armstrong in ostali. Sčasoma so novi slogi v ♦jazzu♦ prispevali svoje prvine mainstreamu, pojem se začne uporabljati še širše, čeprav večina piscev iz definicije mainstreama izključuje ♦free jazz♦, … sloge ♦fusiona♦ (še posebej ♦jazz rocka♦) ter ♦dixieland♦ in ostale tradicionalne oblike.« (‹GRJ›, II, 75)

KM: Ekvivalenti v NEM, FR in IT, ki so različni od ANG-izvirnika, so ponujeni v ‹BR›, 236–237, kot povsem napačne nazlage ANG izvirnika.

KR: Namesto »tradicionalnih oblik« v D bi bilo boljše »tradicionalne zvrsti«.

Poslovenjena oblika pojma (JAZZ GLAVNE STRUJE) se ne priporoča.

GL: ♦bebop♦ = ♦bop♦ = ♦rebop♦, ♦hard bop♦, ♦jazz♦, ♦swing♦.

PRIM: ♦third stream♦ = (tretja struja)

ANG: Hungarian minor scale.

ET: Lat. mollis = mehak (zaradi male terce med prvo in tretjo stopnjo v molovi ♦lestvici♦) (‹KLU›, 485).

D: Isto kot molova ♦ciganska lestvica♦.

GL: ♦lestvica♦, ♦sintetična lestvica♦.

PRIM: ♦ciganska lestvica♦, ♦madžarska durova lestvica♦.

ANG: Hungarian major scale.

ET: Lat. (cantus) durus = trd (♦zvok♦), zaradi velike terce med prvo in tretjo stopnjo v durovi ♦lestvici♦ (‹KLU›, 161).

D: Naziv za ♦sintetično lestvico♦ z zvišano drugo in četrto stopnjo v spodnjem, kvazi surovem ♦tetrakordu♦ ter znižano sedmo stopnjo v zgornjem ♦tetrakordu♦:

(‹JON›, 309)

KM: ‹JON›, 308 se sklicuje na Persichettija (PERSICHETTI 1961: 43–50).

Medtem ko je v ‹JON›, 309, ♦madžarska molova lestvica♦ identična molovi ♦ciganski lestvici♦, je madžarska durova lestvica različna od durove ♦ciganske lestvice♦. Za razliko od ♦ciganske lestvice♦, ki ima vedno dve zvečani sekundi, ima madžarska durova lestvica samo eno (c-dis). Zato je torej madžarska durova lestvica tipična ♦sintetična lestvica♦.

GL: ♦lestvica♦, ♦sintetična lestvica♦.

PRIM: ♦ciganska lestvica♦, ♦madžarska molova lestvica♦.

= (LIVE ELECTRONIC MUSIC) = ♦ŽIVA ELEKTRONSKA GLASBA♦

= (LIVE ELECTRONICS) = ♦ŽIVA ELEKTRONSKA GLASBA♦

ANG: linear counterpoint; NEM: linearer Kontrapunkt.

ET: Lat. linea = (dobesedno) vrvica, trak, tj. ravna črta, potegnjena z vrvico, od linum = trak (‹KLU›, 444), contra = proti, srednjelat. contrapunctum = skrajšano od punctum contra punctum = (dobesedno) nota proti noti, od srednjelat. punctum = nota, od lat. punctum = vbod, pika [♦točka♦], od pungere = zbadati (‹KLU›, 401).

D: 1) »Pojem, ki je izvirno nastal (kot naziv) za Bachov kontrapunkt (gl. KURTH 1917 – op. N. G.), danes pa se posebej uporablja (kot naziv) za sodoben tip kontrapunkta (Stravinski, Bartók, Hindemith), ki poudarja individualnost melodičnih linij, temeljito minimalizirajoč harmonski aspekt.« (‹APE›, 158)

2) »To je kontrapunkt najbolj disonantne vrste, ne glede na konsonance na katere je bilo treba biti pozoren v stari glasbi. Pomeni neodvisno gibanje različnih melodičnih tokov ter vključuje neortodoksen kontrapunkt najbolj drastičnega tipa.« (MILLER 1930: 31)

KR: V ‹FR›, 49 se opozarja na »disonantni kontrapunkt«, pojem, ki se zelo redko srečuje in ki ni upravičen: a) najprej zato, ker njegov pendent moral biti »konsonantni kontrapunkt«, ki pa ni povsem konsonanten; b) ker pojem linearni kontrapunkt izvira iz KURTH 1917, kjer je natančno razložen v smislu tehničnega pojma in/ali strokovne besede.

GL: ♦emancipacija disonance♦, ♦harmonija♦.

‹JON›, 195; ‹RAN›, 452

ANG: Lydian minor scale.

ET: Po starogrški regiji Lidiji v ♦sistemu♦ starogrških ♦modusov♦, iz katerega so nazivi prenešeni v ♦sistem♦ cerkvenih ♦modusov♦; lat. mollis = mehak (zaradi male terce med prvo in tretjo stopnjo v molovi ♦lestvici♦) (‹KLU›, 485).

D: »(Naziv za) ♦sintetično lestvico♦ v kateri ima spodnji ♦tetrakord♦ isto ♦strukturo♦ kot spodnji ♦tetrakord♦ lidijskega ♦modusa♦, zgornji ♦tetrakord♦ pa kot zgornji ♦tetrakord♦ naravne molove ♦lestvice♦.«

GL: ♦lestvica♦, ♦modus♦, ♦sintetična lestvica♦.

‹JON›, 309