ANG: aggregate; FR: agrégat, agrégation.
ET: Lat. aggregare = (na)gomiliti, pridružiti, dobesedno: pripeljati v čredo, od lat. predlog. ad = k, do in grex = čreda, gomila (‹KLU›, 13,9).
D: 1) » (Naziv za) nizanje ♦tonov♦1, ki ne predstavljajo nikakršne koherentnosti po kateri bi se (te ♦tone♦) lahko uvrstilo med ♦akorde♦ ali njihove obrate v okviru klasične ♦harmonije♦. (‹LARE›, 14)
2) »(Pojem, ki ga uporablja) skladatelj in teoretik M. Babbitt za identificiranje vertikalnega povezovanja ♦heksakorda♦ (ali manjših ♦segmentov♦) ♦kombinatoričnih vrst, serij♦. Npr: ♦višine tonov♦ v ♦heksakordu♦ ene ♦oblike vrste, serije♦ bo sestavil z ♦višinami tonov♦ iz ♦heksakorda♦ druge ♦oblike vrste, serije♦, torej agregat iz dvanajstih ♦višin tonov♦, če ne obstaja ponavljanje ♦višin tona♦v ♦heksakordih♦ … Naslednji primer iz Babbittovega cikla Tri skladbe za klavir ilustrira dvanajsttonski agregat, ki je izpeljan iz drugega ♦heksakorda♦ danega iz ♦osnovne oblike vrste, serije♦.«
O = ♦osnovna oblika vrsta, serije♦
(‹FR›, 2–3)
3) »V Cageevi terminologiji (pojem za) ♦skupino tonov♦, ki jih slišimo naenkrat. Ta predpostavka je izšla iz njegovega ukvarjanja s ♦prepariranim klavirjem♦. Ko se na ♦prepariranem klavirju♦ pritisne tipka, ne dobimo enega ♦zvoka♦, ampak agregat dveh ali treh ♦zvokov♦, ki se slušno lahko razlikujejo. S komponiranimi agregati je ustvarjal v svojem Godalnem kvartetu (1950) in drugih skladbah.«
(‹GR›, 16)
KM: V ‹HO›, 15, se nahaja primer za razlikovanje med a. in ♦akordom♦: d-f-c-e-a je ♦akord♦, medtem ko je c-fis-g-cis-gis a. V ‹MI›, I, 249, kot primer za a. navaja naslednji odlomek iz suite 1922, op. 26 (1922) P. Hindemitha:
V ‹MI›, I, 245 – v geslu »♦akord♦« (avtorja P. Bouleza) – se opozarja, da je ♦akord♦ v zadnjem času, potem ko je postopno izgubil svojo strukturno funkcijo, postal zvokovni agregat (= »agrégat sonore«), izbran zaradi sebe, zaradi svojih možnosti notranje napetosti in razvezovanja; v registru, ki ga sam obsega in z intervali, ki jih sam uporablja. Njegova strukturna funkcija je torej sočasno ublažena in zaostrena, s tem želi dokazati, da je harmonično obdobje v zahodnoevropski glasbi dobesedno zaključena.« V tem kontekstu, v katerem se a. nadgrajuje s pridevnikom »zvokovni«, pojem izgublja tehnični, oziroma strokovni pomen: enostavno je govora o ♦skupini tonov♦, ki nimajo tonalitetne funkcije. Zato je verjetno v ‹CH›, kjer se a. ne nahaja kot pojem, naveden odlomek iz ‹MI›, I, 245, ki je citiran pod geslom »♦akord♦« (gl. ‹CH›, 293). Prav tako se ne gre čuditi, ker se v ‹CH›, 295, kot sopomenka za a. nahaja »zvokovni blok« (= »bloc sonore«; prim. D ♦bloka♦, ki določa pomen tega pojma v Pojmovniku).
KR: Iz D 1 je razvidno, da se pojem po eni strani uporablja kot sopomenka za ♦vertikalno zvočnost♦ oziroma za skupek ♦tonov♦, ki se ne dajo definirati z obstoječo klasifikacijo akordov♦. Torej kot eden od številnih substitutov za ♦akord♦ v terminologiji ♦glasbe 20. stoletja♦, ki se jasno razlikuje od ♦klastra, clustra♦. To razlago pojma so sprejeli samo na FR govornem območju.
V D 2 je a. pojem za pravilno kombiniranje ♦delov vrste, serije♦. V tem pomenu se nahaja zgolj v skladateljski teoriji M. Babbitta oz. v tistih ameriških teorijah ♦dvanajsttonske♦ in ♦serialne tehnike♦, ki so pod njegovim vplivom. Po tem so pomen a. v ♦dvanajsttonski tehniki♦ enostavno potenciali za uporabo ♦oblik vrste, serije♦, njihovih ♦delov♦ in ♦transpozicije♦. Na podoben način A. Logothetis (LOGOTHETIS 1974) v svoji ♦grafični notaciji♦ znak predstavlja kot agregatno stanje glasbe. A. torej v pomenu D 2 komaj še ima pomen tehničnega pojma oz. strokovne besede.
V D 3 se navezuje na pomen, značilen na Cageevo skladateljsko teorijo, ki je nejasna, tudi zaradi nenatančnosti D 3 (♦zvoki♦, ki so sestavni del Cageevih a., se slišno pravzaprav ne morejo razlikovati! – gl. spodaj) in zaradi tega, ker ta pojem po Cageu še ni dovolj raziskan.
H. Cowell v COWELL 1970: 103, leta 1952 piše o odnosu med Cageem in Boulezom ter navaja slednji stavek (brez vira): »Boulez je vplival name s svojo idejo mobilnosti; jaz pa sem nanj vplival s tem, da je sprejel mojo idejo agregata.« Cowell nato v nadaljevanju tako razreši pomen a.: »Agregat v Cageevem pomenu je odnos med različnimi in na videz nezdružljivimi objekti, ki se utrjujejo s svojim nizanjem v prostoru, tako kot se oprema in drugi objekti v neki sobi med seboj enostavno nameščajo, saj so v tej sobi sočasno navzoči. Podobno lahko razumemo tudi različne vrste glasbenih medijev kot del nekega agregata in jih tako uporabimo kot material za ustvarjanje glasbenih oblik.« (COWELL 1970: 103) Sam Cage v CAGE 1970: 76 omenja a. pravzaprav v zvezi s ♦prepariranim klavirjem♦: »Nekatere preparacije … ustvarjajo kombinacije ♦zvokov♦, čeprav se na klavirju udari samo ena tipka. To je pripeljalo do ♦lestvic♦ in ♦tonov♦, intervalov in agregatov v Godalnem kvartetu in poznejših skladbah.«
O samem Godalnem kvartetu v CAGE 1962: 23, Cage piše tole: »Skladba z melodično linijo brez spremljave, prinaša posamezne ♦tone♦, intervale, trizvoke in agregate, ki zahtevajo enega ali več glasbil za njihovo proizvajanje.« Torej niti Cowellova niti Cageeva D ne pojasnjujeta pomena tega pojma, posebno ne v smislu kakšnega racionalnega lestvičnega♦sestava♦, ki se kot ♦predurejanje gradiva♦ uporablja pri komponiranju.
M. Fürst-Heidtmann, ki je temeljito raziskovala Cageev ♦preparirani klavir♦ v FURST-
HEIDTMANN 1979: 63 (bel. 1) a., verjetno pod vplivom Boulezove razlage (gl. spodaj), izenačuje z »zvokovnimi kompleksi« (»Klangkomplexe«) in se sklicuje na zgornji Cageev citat, iz katerega pa ta sočasnost nikakor ni razvidna. D. Charles, v CHARLES 1978: 85, navaja omenjen Cowellov citat in njegovo D a. brez komentarja, kot da je pomen povsem jasen. Nova raziskavanja korespondenc med Boulezom in Cageem (NATTIEZ 1991: 18,43–52 = do sedaj neobjavljeno Boulezovo predavanje iz 1949. leta o Cageevih Sonatah in interludijih za ♦preparirani klavir♦, 157–158, 203–204) nam odkrivajo tudi zanimive Boulezove razlage a., npr. v BOULEZ 1966d: 176, in to v smislu, ki se že od leta 1949 pojavlja v njegovem predavanju o Sonatah in interludijih (NATTIEZ 1991: 43–52): »Cageu dolgujemo tudi idejo o zvokovnih kompleksih; on je namreč skladal dela, v katerih – namesto, da bi uporabljal čiste zvoke♦ – uporablja ♦akorde♦, ki nimajo nikakršne harmonske funkcije, ker gre enostavno za vrste zvočnih amalgamov, vezanih na ♦barvo♦, ♦trajanje♦ in ♦intenziteto♦. Vsaka od teh značilnosti se lahko razlikuje, ko sledi različnim sestavinam tega amalgama.« Čeprav Cage takšni razlagi ni nasprotoval – kljub dejstvu, da se sam pojem sploh ne omenja (namesto njega se omenjajo »♦akordi♦« in »zvočni kompleksi«2) – ostaja nejasna komponenta racionalizacije komponiranja z a. v skladbah, ki sledijo Sonatam in interludijem oz. ki niso komponirane za ♦preparirani klavir♦. No, kakor koli, a. je v smislu D 3 zopet najbližji pomenu, ki ga določa D 1 oz. je ta tudi eden od substitutov za ♦akord♦.
GL: ♦derivirana vrsta, serija♦ (glede na D 2), ♦dvanajsttonska vrsta, serija♦ (glede na D 2), ♦heksakord♦ (glede na D 2), ♦kombinatorična vrsta, serija♦ (glede na D 2), ♦oblika vrste, serije♦ (glede na D 2), ♦segment vrste, serije♦ (glede na D 2), ♦preparirani klavir♦ (glede na D 3), ♦sekundarna vrsta♦ (glede na D 2), ♦simetrična vrsta♦ (glede na D 2).
PRIM: (glede na D 1) ♦akord♦, ♦biakord♦, ♦celostopinjski akord♦ = (celotonski akord), ♦klaster♦, ♦diatonični klaster♦, ♦dvanajsttonski akord♦, ♦harmonični klaster♦, ♦harmonija♦, ♦kromatični klaster♦, ♦kvartni akord♦, ♦kvintni akord♦, ♦mistični/sintetični akord♦ = ♦Prometejev akord♦, ♦piramidni akord♦, ♦poliklaster, policluster♦, ♦Prometejev akord♦ = ♦mistični akord♦, ♦protoakord♦, ♦reziduum♦, ♦resonančni akord♦, ♦sekundni akord♦, ♦simultanost♦, ♦sintetični akord♦, ♦vertikalna zvočnost♦, ♦zvočnost♦ (D 2).
BABBITT 1955: 56; BABBITT 1961: 74,86; ‹JON›, 8–9
1 V izvirniku je »sons«, torej »♦zvokov♦«. Točnejši prevod je »♦tonov♦«,
2 Tega FR pojma (= »complexes de sons«) ni potrebno mešati z »zvočnimi kompleksi« ali »♦zvoki♦ v množici« (= »sons complexes«, »sons de masse«), ki imajo poseben pomen v Schaefferjevi teoriji ♦konkretne glasbe♦. Natančneje teh pojmov v tem Vodniku ne bomo pojasnjevali (gl. ‹GUl›, 120–121).