AVTONOMNA GLASBA

ANG: autonomous music; NEM: autonome Musik; FR: musique autonome.

ET: Grš. autónomos = ki živi po lastnih zakonih, neodvisen, od autos = sam (od tu prefix auto-) in nómos = zakon, pravilo (‹KLU›, 51).

D: 1) »Pojem, ki ga je uvedel lannis Xenakis, da bi z njim označil vrsto notranjega konflikta, ki obstaja v delu med njegovo tiskano formo in aktualno realizacijo v ♦zvoku♦ …« (‹FR›,7)

2) »Xenakisov pojem za glasbo, ki ne ­potrebuje ‘strategije’ ali ‘igre’ v izvedbi. V avtonomno glasbo sodi vsa tradicionalna glasba in vsa nedeterminirana glasba, ki ne izhaja iz konflikta v skupini (nasproten pojem je ♦heteronomna glasba♦).« (‹CPl›, 237)

KM: V XENAKIS 1981²: 137–138, Xenakis pojasnjuje ta pojem takole: »Skladatelj utrjuje shemo, ki ji morajo dirigent in izvajalci bolj ali manj strogo slediti. Vse do zadnje podrobnosti … je zapisano v partituri. Tudi če avtor dopušča manjšo ali večjo ♦improvizacijo♦ dirigentu, izvajalcem, stroju ali vse trem naenkrat, odvijanje razprave o ♦zvoku♦ se nadaljuje brez povratne ♦zanke♦¹. Partitura – model, ki je dan ne ustvarja nikakršnega konflikta, razen tistega v smislu ‘dobre’ tehnične izvedbe in ‘glasbene ekspresije’, ki jo je želel ali sugeriral avtor partiture. To nasprotje med realizacijo v ♦zvoku♦ in simbolno shemo, ki ji služi za nosilko – nasprotje med dirigentom, izvajalcem in strojem, ki igra vlogo primerjalnega sistema in analognih konektorjev v nasprotju z ukalupljenimi sistemi – bi lahko imenovali interni konflikt. Na splošno bi lahko konstatirali, da je narava nasprotij … interna v vseh delih, ki so do sedaj napisana. Napetosti so zaprte v partituri, celo takrat – kot že nekaj časa –, ko se uporabljajo stohastični procesi, malo ali sploh nedefinirani. Ta tradicionalni razred internega konflikta se lahko označi kot avtonomna glasba.« Pojem se pojavlja tudi v pomenih, ki se razlikujejo od tistega v D (v glasbeno – estetskem smislu, kot glasbeno-sociološka kategorija, kot nasprotje programski glasbi, kot nasprotje funkcionalni glasbi itd. (gl. ‹BKR›, 1,72–73; MASSOW 1993). Vendar se zdi pomen v D veliko bolj tipičen za ♦glasbo 20. stoletja♦, zato se drugi pomeni tukaj ne navajajo.

GL: ♦heteronomna glasba♦, ♦stohastična glasba♦, ♦strategijska glasba♦.

1 V izvirniku najdemo »boucle de retour«. V ANG-prevodu XENAKIS 19812 (Formalized Music. Thought and Mathematics In Composition. 1971. Bloomington-Ldn: Indiana University Press. 110) se nahaja »Ioops« (= ‘zanke’« – v množini!). Pomen »boucle de retour« je v tem kontekstu zagotovo sopomenka za ♦povratno zvezo♦ (= »♦feed-back♦«), v FR kot »rétroaction« (»boucle de retour« v ‹TLF› ne obstaja!).