ANG: avant garde, avant-garde (music), avantgarde (music); NEM: Avantgarde, avantgardistische Musik; FR: avant-garde, musique d’avant-garde; IT: avanguardia, musica d’avanguardia.
ET: FR avant = pred, garde = straÅŸa; v vojni terminologiji izvorno = izvodnica, predhodnica (â¹KLUâº,52).
D: 1) »(Pojem za) katero koli umetniÅ¡ko delo ali slog, za katerega se smatra, da je v svojem Äasu eksperimentalen ali tehniÄno napreden.« (â¹FRâº,7)
2) »Predsodek o umetniku, ki je naprednejÅ¡i od okusa publike, se je zaÄel v Baudelaireovem Äasu, vendar se je pojem zaÄel pogosteje uporabljati v glasbenem konktekstu Å¡ele po 2. svetovni vojni (pred tem se je uporabljal âŠmodernizemâŠ). Glede na to, da Å¡tevilni skladatelji sedemdesetih let niso verjeli, da predstavljajo nekaj naprednega, je pojem postal zgodovinsko koristen za razkrivanje glasbe Bouleza, Stockhausena, Beria, Nona in drugih iz obdobja od leta 1945 do 1970. od Å oÅ¡takoviÄeve glasbe, npr. ameriÅ¡ki skladatelji se teÅŸko vkljuÄijo v to shemo. Dela Cagea in njegovih sodobnikov se obiÄajno uvrÅ¡Äajo med âŠeksperimentalno glasboâŠ, medtem ko so dela Carterja in Babbitta komajda dobila sijaj, ki ustreza avantgardi.« (â¹GRâº, 22â23)
KM: D 2 je ena redkih v kateri â kljub nekaterim problematiÄnim staliÅ¡Äem â opozarja na razliko med a. g. in âŠeksperimentalno glasboâŠ, vendar se na tem mestu âŠeksperimentalna glasba⊠omejuje samo na tisto ameriÅ¡ko (gl. D 4 âŠeksperimentalne glasbeâŠ). Po eni strani je to upraviÄeno, saj se v literaturi pogosto apostrofira prav ameriÅ¡ka âŠeksperimentalna glasba⊠(NICHOLLS 1990) oziroma kar ameriÅ¡ka eksperimentalna tradicija, h kateri sodijo Ch. Ives, Ch. Seeger, H. Cowell, E. VarÚse, C. Ruggles, C. McPhee, L. Harrison, A. Hovhaness, H. Partch, H. Brant, J. Cage … (gl. YATES 1967: 252â312).
KR: Ugotovitev v D 2, da se a. ni uporabljala pred 2. svetovno vojno, drÅŸi samo deloma (BLUMRÃDER 1980: 7â8; gl. âŠnova glasbaâŠ), prav zaradi tega, ker se t. i. »zgodovinska a.« nanaÅ¡a pravzaprav na neke pojave pred 2. svetovno vojno. (gl. BURGER 1974: 44, opomba 4).
Funkcioniranje pojma v osnovnem pomenu je problematiÄno, tako da bi mu lahko zanikali status tehniÄnega pojma oz. strokovne besede v terminologiji âŠglasbe 20. stoletjaâŠ, vendar to ne bi bilo pametno glede na njegovo veliko priljubljenost. Zato se moramo zavedati njegovega omejenega pomena: »Ostaja odprto kdo bi, pravzaprav, razen same (avantgarde) moral odloÄiti, kaj je v doloÄenem Äasu ‘prej’ bilo in ne kaj je ‘spredaj’ ⊠Ta avant- v avantgardi vsebuje lastno nasprotje: lahko ga oznaÄimo Å¡ele posteriori.« (ENZENSBERGER 1962: 299, 300, 301) Skladno z osnovnim pomenom pojma se njegova pomembnost odreja po kriteriju realizacije: Å¡ele tisto, kar se kot najava bodoÄnosti v bodoÄnosti tudi uresniÄi, je (Å¡e naprej) a.! To pomeni, da se pojem v svojem natanÄnem pomenu uporablja edino kot »zgodovinska a.«. Po tem kriteriju se delno dotika a. g. in âŠeksperimentalne glasbe⊠(gl. D 2 âŠeksperimenta, eksperimentalne glasbeâŠ), vendar »šele ko razumemo razliko med njima, ostaja pojem ‘avantgarda’ bolj slogan kot definicija« (â¹GRâº, I, 743).
PRIM: âŠeksperiment, eksperimentalna glasbaâŠ, âŠglasba 20. stoletjaâŠ, âŠmoderna glasbaâŠ, âŠnova glasbaâŠ, âŠsodobna glasbaâŠ.
â¹BASSâº, I, 215â217; â¹CP1âº, 237; â¹GLâº, 37; â¹MELZâº, I, 90; â¹Pâº, 26; â¹SLONâº, 1431