ANG: avant garde, avant-garde (music), avantgarde (music); NEM: Avantgarde, avantgardistische Musik; FR: avant-garde, musique d’avant-garde; IT: avanguardia, musica d’avanguardia.
ET: FR avant = pred, garde = straža; v vojni terminologiji izvorno = izvodnica, predhodnica (‹KLU›,52).
D: 1) »(Pojem za) katero koli umetniško delo ali slog, za katerega se smatra, da je v svojem času eksperimentalen ali tehnično napreden.« (‹FR›,7)
2) »Predsodek o umetniku, ki je naprednejši od okusa publike, se je začel v Baudelaireovem času, vendar se je pojem začel pogosteje uporabljati v glasbenem konktekstu šele po 2. svetovni vojni (pred tem se je uporabljal ♦modernizem♦). Glede na to, da številni skladatelji sedemdesetih let niso verjeli, da predstavljajo nekaj naprednega, je pojem postal zgodovinsko koristen za razkrivanje glasbe Bouleza, Stockhausena, Beria, Nona in drugih iz obdobja od leta 1945 do 1970. od Šoštakovičeve glasbe, npr. ameriški skladatelji se težko vključijo v to shemo. Dela Cagea in njegovih sodobnikov se običajno uvrščajo med ♦eksperimentalno glasbo♦, medtem ko so dela Carterja in Babbitta komajda dobila sijaj, ki ustreza avantgardi.« (‹GR›, 22–23)
KM: D 2 je ena redkih v kateri – kljub nekaterim problematičnim stališčem – opozarja na razliko med a. g. in ♦eksperimentalno glasbo♦, vendar se na tem mestu ♦eksperimentalna glasba♦ omejuje samo na tisto ameriško (gl. D 4 ♦eksperimentalne glasbe♦). Po eni strani je to upravičeno, saj se v literaturi pogosto apostrofira prav ameriška ♦eksperimentalna glasba♦ (NICHOLLS 1990) oziroma kar ameriška eksperimentalna tradicija, h kateri sodijo Ch. Ives, Ch. Seeger, H. Cowell, E. Varèse, C. Ruggles, C. McPhee, L. Harrison, A. Hovhaness, H. Partch, H. Brant, J. Cage … (gl. YATES 1967: 252–312).
KR: Ugotovitev v D 2, da se a. ni uporabljala pred 2. svetovno vojno, drži samo deloma (BLUMRÖDER 1980: 7–8; gl. ♦nova glasba♦), prav zaradi tega, ker se t. i. »zgodovinska a.« nanaša pravzaprav na neke pojave pred 2. svetovno vojno. (gl. BURGER 1974: 44, opomba 4).
Funkcioniranje pojma v osnovnem pomenu je problematično, tako da bi mu lahko zanikali status tehničnega pojma oz. strokovne besede v terminologiji ♦glasbe 20. stoletja♦, vendar to ne bi bilo pametno glede na njegovo veliko priljubljenost. Zato se moramo zavedati njegovega omejenega pomena: »Ostaja odprto kdo bi, pravzaprav, razen same (avantgarde) moral odločiti, kaj je v določenem času ‘prej’ bilo in ne kaj je ‘spredaj’ … Ta avant- v avantgardi vsebuje lastno nasprotje: lahko ga označimo šele posteriori.« (ENZENSBERGER 1962: 299, 300, 301) Skladno z osnovnim pomenom pojma se njegova pomembnost odreja po kriteriju realizacije: šele tisto, kar se kot najava bodočnosti v bodočnosti tudi uresniči, je (še naprej) a.! To pomeni, da se pojem v svojem natančnem pomenu uporablja edino kot »zgodovinska a.«. Po tem kriteriju se delno dotika a. g. in ♦eksperimentalne glasbe♦ (gl. D 2 ♦eksperimenta, eksperimentalne glasbe♦), vendar »šele ko razumemo razliko med njima, ostaja pojem ‘avantgarda’ bolj slogan kot definicija« (‹GR›, I, 743).
PRIM: ♦eksperiment, eksperimentalna glasba♦, ♦glasba 20. stoletja♦, ♦moderna glasba♦, ♦nova glasba♦, ♦sodobna glasba♦.
‹BASS›, I, 215–217; ‹CP1›, 237; ‹GL›, 37; ‹MELZ›, I, 90; ‹P›, 26; ‹SLON›, 1431