Customize Consent Preferences

We use cookies to help you navigate efficiently and perform certain functions. You will find detailed information about all cookies under each consent category below.

The cookies that are categorized as "Necessary" are stored on your browser as they are essential for enabling the basic functionalities of the site. ... 

Always Active

Necessary cookies are required to enable the basic features of this site, such as providing secure log-in or adjusting your consent preferences. These cookies do not store any personally identifiable data.

No cookies to display.

Functional cookies help perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collecting feedback, and other third-party features.

No cookies to display.

Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics such as the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.

No cookies to display.

Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.

No cookies to display.

Advertisement cookies are used to provide visitors with customized advertisements based on the pages you visited previously and to analyze the effectiveness of the ad campaigns.

No cookies to display.

ALIKVOT(I), ALIKVOTNI TON(I)

ANG: aliquot(s), aliquot-tone(s); NEM: Aliquot(en), Aliquottöne; FR: aliquotes, sons aliquotes; IT: aliquoti, suoni aliquoti.

ET: Lat. aliquot = določeno število, nekaj … (‹TLF›, II, 526); ton.

D: 1) »(Naziv za) vrsto tišjih tonov (z manjšo amplitudo), ki spremljajo osnovni glasnejši ton (z največjo amplitudo) istega izvora ter mu dajo barvo in polnost. Imenujejo se tudi parcialni, oz. harmonični toni. Frekvenca nihaja alikvotnih tonov je v določenem razmerju do frekvence nihaja osnovnega tona. Če je npr. frekvenca nihaja osnovnega tona n, bo sledil alikvotni ton s frekvenco 2n (oktava osnovnega tona), 3n (čista kvinta nad oktavo osnovnega tona), 4n (druga oktava) itd.« (‹MELZ›, I, 37)

2) »(Naziv za) harmonične tone temeljnega tona.« (‹MI›, I, 257)

3) »(Naziv za) nadtone (oz. parcialne tone), ki se dobijo s prepihovanjem na pihalnih instrumentih oziroma s flažoleti na godalnih instrumentih.« (‹HI›, 22)

KM: Iz D lahko zaključimo, da je ta pojem, ki se večinoma uporablja v romanskem govornem območju, sopomenka s harmoničnimi toni in parcialnimi toni. Vendar se ta sopomenskost v ‹EH›, 19, 129, in v ‹RL›, 942–943, omejuje samo na harmonične tone, ki bi, glede na isti izvor, morali predstavljati del parcialnih tonov.

KR: D 1 vsebuje veliko napak v uporabi terminologije iz akustike:

1) Ne moremo reči, da a. spremlja osnovni glasnejši ton, saj s svojim zvenom sočasno ojača njegov zven in mu prav zaradi tega, kot »izvoru«, tudi daje barvo in polnost.

2) O sopomeskosti a. s harmoničnimi toni oz. parciali gl. KM.

3) Napačno je »harmonski toni«. Mora biti harmonični toni ali harmoniki. Harmonski toni se nanašajo na harmonijo

4) »Frekvenca nihaja« je tavtologija, če je frekvenca število nihajev na sekundo.

5) Osnovni ton je bolje uporabljati kot naziv za najnižji ton katerega koli akorda, temeljni ton pa v smislu, v katerem se tukaj uporablja osnovni ton (gl. KR osnovnega tona in temeljnega tona).

A. so pravzaprav sinusni toni, čeprav se niti v eni D ne omenjajo.

A. vsekakor prispeva k ustvarjanju zvokov(n)e barve, vendar je njihova natačna vloga pri tem sporna (gl. D 3 zvokov(n)e barve). Vemo, da so za npr. zvočno barvo veliko bolj »zaslužni« formanti. Pojma ni priporočljivo uporabljati kot sopomenko parcialnih tonov, potencialno edino kot sopomenko harmoničnim tonom, v pomenu, ki je naveden v KM. Sopomenke v smislu tehničnih pojmov in strokovnih besed je potrebno čim manj uporabljati. Zato je ta redkejši pojem v ožjem smislu bolje zamenjevati s harmoniki.

V ‹L›, 19, se pojem nahaja samo v zloženih besedah s samostalniško besedo, torej v pridevniški funkciji, npr.: »aliquot string« (ANG), »Aliquotbesaitung« (NEM), »Aliquotstimmen« (NEM), »Aliquotflügel« (NEM) itd.

GL: sinusni nihaj, ton, val = (sinusoidalni nihaj, ton, val), temeljni ton, ton, zvokov(n)a barva = (barva) = barva zvoka, zvočni spekter = (spekter) = (zvočni spekter).

PRIM: formant(i) , harmonik, harmoniki, harmonični ton(i), parcial(i), parcialni ton(i), delni ton(i).

‹BKR›, I, 29 = gl. tudi »Teiltöne« = parcial(i), parcialni ton(i), delni ton(i); ‹GRI›, I, 45; ‹GR6›, I, 258; ‹HO›, 18; ‹P›, 15; ‹RL›, 25 = gl. tudi »Teiltöne« = ‘parcial(i), parcialni ton(i), delni ton(i)’

error: Content is protected !!