ANG: aliquot(s), aliquot-tone(s); NEM: Aliquot(en), Aliquottöne; FR: aliquotes, sons aliquotes; IT: aliquoti, suoni aliquoti.
ET: Lat. aliquot = doloÄeno Å¡tevilo, nekaj … (â¹TLFâº, II, 526); âŠtonâŠ.
D: 1) »(Naziv za) vrsto tiÅ¡jih âŠtonov⊠(z manjÅ¡o amplitudo), ki spremljajo âŠosnovni⊠glasnejÅ¡i âŠton⊠(z najveÄjo amplitudo) istega izvora ter mu dajo âŠbarvo⊠in âŠpolnostâŠ. Imenujejo se tudi parcialni, oz. harmoniÄni âŠtoniâŠ. Frekvenca nihaja alikvotnih tonov je v doloÄenem razmerju do frekvence nihaja âŠosnovnega tonaâŠ. Äe je npr. frekvenca nihaja âŠosnovnega tona⊠n, bo sledil alikvotni ton s frekvenco 2n (oktava âŠosnovnega tonaâŠ), 3n (Äista kvinta nad oktavo âŠosnovnega tonaâŠ), 4n (druga oktava) itd.« (â¹MELZâº, I, 37)
2) »(Naziv za) âŠharmoniÄne tone⊠âŠtemeljnega tonaâŠ.« (â¹MIâº, I, 257)
3) »(Naziv za) nadtone (oz. âŠparcialne toneâŠ), ki se dobijo s âŠprepihovanjem⊠na pihalnih instrumentih oziroma s flaÅŸoleti na godalnih instrumentih.« (â¹HIâº, 22)
KM: Iz D lahko zakljuÄimo, da je ta pojem, ki se veÄinoma uporablja v romanskem govornem obmoÄju, sopomenka s âŠharmoniÄnimi toni⊠in âŠparcialnimi toniâŠ. Vendar se ta sopomenskost v â¹EHâº, 19, 129, in v â¹RLâº, 942â943, omejuje samo na âŠharmoniÄne toneâŠ, ki bi, glede na isti izvor, morali predstavljati del âŠparcialnih tonovâŠ.
KR: D 1 vsebuje veliko napak v uporabi terminologije iz akustike:
1) Ne moremo reÄi, da a. spremlja âŠosnovni⊠glasnejÅ¡i ton, saj s svojim zvenom soÄasno ojaÄa njegov zven in mu prav zaradi tega, kot »izvoru«, tudi daje âŠbarvo⊠in polnost.
2) O sopomeskosti a. s âŠharmoniÄnimi toni⊠oz. âŠparciali⊠gl. KM.
3) NapaÄno je »harmonski âŠtoniâŠÂ«. Mora biti âŠharmoniÄni toni⊠ali âŠharmonikiâŠ. Harmonski toni se nanaÅ¡ajo na âŠharmonijoâŠ
4) »Frekvenca nihaja« je tavtologija, Äe je frekvenca Å¡tevilo nihajev na sekundo.
5) âŠOsnovni ton⊠je bolje uporabljati kot naziv za najniÅŸji âŠton⊠katerega koli âŠakordaâŠ, âŠtemeljni ton⊠pa v smislu, v katerem se tukaj uporablja âŠosnovni ton⊠(gl. KR âŠosnovnega tona⊠in âŠtemeljnega tonaâŠ).
A. so pravzaprav âŠsinusni toniâŠ, Äeprav se niti v eni D ne omenjajo.
A. vsekakor prispeva k ustvarjanju âŠzvokov(n)e barveâŠ, vendar je njihova nataÄna vloga pri tem sporna (gl. D 3 âŠzvokov(n)e barveâŠ). Vemo, da so za npr. âŠzvoÄno barvo⊠veliko bolj »zasluÅŸni« âŠformantiâŠ. Pojma ni priporoÄljivo uporabljati kot sopomenko âŠparcialnih tonovâŠ, potencialno edino kot sopomenko âŠharmoniÄnim tonomâŠ, v pomenu, ki je naveden v KM. Sopomenke v smislu tehniÄnih pojmov in strokovnih besed je potrebno Äim manj uporabljati. Zato je ta redkejÅ¡i pojem v oÅŸjem smislu bolje zamenjevati s âŠharmonikiâŠ.
V â¹Lâº, 19, se pojem nahaja samo v zloÅŸenih besedah s samostalniÅ¡ko besedo, torej v pridevniÅ¡ki funkciji, npr.: »aliquot string« (ANG), »Aliquotbesaitung« (NEM), »Aliquotstimmen« (NEM), »AliquotflÃŒgel« (NEM) itd.
GL: âŠsinusni nihaj, ton, val⊠= (sinusoidalni nihaj, ton, val), âŠtemeljni tonâŠ, âŠtonâŠ, âŠzvokov(n)a barva⊠= (barva) = barva zvoka, âŠzvoÄni spekter⊠= (spekter) = (zvoÄni spekter).
PRIM: âŠformant(i) âŠ, âŠharmonik, harmonikiâŠ, âŠharmoniÄni ton(i)âŠ, âŠparcial(i), parcialni ton(i), delni ton(i)âŠ.
â¹BKRâº, I, 29 = gl. tudi »Teiltöne« = âŠparcial(i), parcialni ton(i), delni ton(i)âŠ; â¹GRIâº, I, 45; â¹GR6âº, I, 258; â¹HOâº, 18; â¹Pâº, 15; â¹RLâº, 25 = gl. tudi »Teiltöne« = ‘parcial(i), parcialni ton(i), delni ton(i)’