ANG: aliquot(s), aliquot-tone(s); NEM: Aliquot(en), Aliquottöne; FR: aliquotes, sons aliquotes; IT: aliquoti, suoni aliquoti.
ET: Lat. aliquot = določeno število, nekaj … (‹TLF›, II, 526); ♦ton♦.
D: 1) »(Naziv za) vrsto tišjih ♦tonov♦ (z manjšo amplitudo), ki spremljajo ♦osnovni♦ glasnejši ♦ton♦ (z največjo amplitudo) istega izvora ter mu dajo ♦barvo♦ in ♦polnost♦. Imenujejo se tudi parcialni, oz. harmonični ♦toni♦. Frekvenca nihaja alikvotnih tonov je v določenem razmerju do frekvence nihaja ♦osnovnega tona♦. Če je npr. frekvenca nihaja ♦osnovnega tona♦ n, bo sledil alikvotni ton s frekvenco 2n (oktava ♦osnovnega tona♦), 3n (čista kvinta nad oktavo ♦osnovnega tona♦), 4n (druga oktava) itd.« (‹MELZ›, I, 37)
2) »(Naziv za) ♦harmonične tone♦ ♦temeljnega tona♦.« (‹MI›, I, 257)
3) »(Naziv za) nadtone (oz. ♦parcialne tone♦), ki se dobijo s ♦prepihovanjem♦ na pihalnih instrumentih oziroma s flažoleti na godalnih instrumentih.« (‹HI›, 22)
KM: Iz D lahko zaključimo, da je ta pojem, ki se večinoma uporablja v romanskem govornem območju, sopomenka s ♦harmoničnimi toni♦ in ♦parcialnimi toni♦. Vendar se ta sopomenskost v ‹EH›, 19, 129, in v ‹RL›, 942–943, omejuje samo na ♦harmonične tone♦, ki bi, glede na isti izvor, morali predstavljati del ♦parcialnih tonov♦.
KR: D 1 vsebuje veliko napak v uporabi terminologije iz akustike:
1) Ne moremo reči, da a. spremlja ♦osnovni♦ glasnejši ton, saj s svojim zvenom sočasno ojača njegov zven in mu prav zaradi tega, kot »izvoru«, tudi daje ♦barvo♦ in polnost.
2) O sopomeskosti a. s ♦harmoničnimi toni♦ oz. ♦parciali♦ gl. KM.
3) Napačno je »harmonski ♦toni♦«. Mora biti ♦harmonični toni♦ ali ♦harmoniki♦. Harmonski toni se nanašajo na ♦harmonijo♦
4) »Frekvenca nihaja« je tavtologija, če je frekvenca število nihajev na sekundo.
5) ♦Osnovni ton♦ je bolje uporabljati kot naziv za najnižji ♦ton♦ katerega koli ♦akorda♦, ♦temeljni ton♦ pa v smislu, v katerem se tukaj uporablja ♦osnovni ton♦ (gl. KR ♦osnovnega tona♦ in ♦temeljnega tona♦).
A. so pravzaprav ♦sinusni toni♦, čeprav se niti v eni D ne omenjajo.
A. vsekakor prispeva k ustvarjanju ♦zvokov(n)e barve♦, vendar je njihova natačna vloga pri tem sporna (gl. D 3 ♦zvokov(n)e barve♦). Vemo, da so za npr. ♦zvočno barvo♦ veliko bolj »zaslužni« ♦formanti♦. Pojma ni priporočljivo uporabljati kot sopomenko ♦parcialnih tonov♦, potencialno edino kot sopomenko ♦harmoničnim tonom♦, v pomenu, ki je naveden v KM. Sopomenke v smislu tehničnih pojmov in strokovnih besed je potrebno čim manj uporabljati. Zato je ta redkejši pojem v ožjem smislu bolje zamenjevati s ♦harmoniki♦.
V ‹L›, 19, se pojem nahaja samo v zloženih besedah s samostalniško besedo, torej v pridevniški funkciji, npr.: »aliquot string« (ANG), »Aliquotbesaitung« (NEM), »Aliquotstimmen« (NEM), »Aliquotflügel« (NEM) itd.
GL: ♦sinusni nihaj, ton, val♦ = (sinusoidalni nihaj, ton, val), ♦temeljni ton♦, ♦ton♦, ♦zvokov(n)a barva♦ = (barva) = barva zvoka, ♦zvočni spekter♦ = (spekter) = (zvočni spekter).
PRIM: ♦formant(i) ♦, ♦harmonik, harmoniki♦, ♦harmonični ton(i)♦, ♦parcial(i), parcialni ton(i), delni ton(i)♦.
‹BKR›, I, 29 = gl. tudi »Teiltöne« = ♦parcial(i), parcialni ton(i), delni ton(i)♦; ‹GRI›, I, 45; ‹GR6›, I, 258; ‹HO›, 18; ‹P›, 15; ‹RL›, 25 = gl. tudi »Teiltöne« = ‘parcial(i), parcialni ton(i), delni ton(i)’