ANG: aggregate; FR: agrégat, agrégation.
ET: Lat. aggregare = (na)gomiliti, pridruÅŸiti, dobesedno: pripeljati v Äredo, od lat. predlog. ad = k, do in grex = Äreda, gomila (â¹KLUâº, 13,9).
D: 1) » (Naziv za) nizanje âŠtonovâŠ1, ki ne predstavljajo nikakrÅ¡ne koherentnosti po kateri bi se (te âŠtoneâŠ) lahko uvrstilo med âŠakorde⊠ali njihove obrate v okviru klasiÄne âŠharmonijeâŠ. (â¹LAREâº, 14)
2) »(Pojem, ki ga uporablja) skladatelj in teoretik M. Babbitt za identificiranje vertikalnega povezovanja âŠheksakorda⊠(ali manjÅ¡ih âŠsegmentovâŠ) âŠkombinatoriÄnih vrst, serijâŠ. Npr: âŠviÅ¡ine tonov⊠v âŠheksakordu⊠ene âŠoblike vrste, serije⊠bo sestavil z âŠviÅ¡inami tonov⊠iz âŠheksakorda⊠druge âŠoblike vrste, serijeâŠ, torej agregat iz dvanajstih âŠviÅ¡in tonovâŠ, Äe ne obstaja ponavljanje âŠviÅ¡in tonaâŠv âŠheksakordih⊠⊠Naslednji primer iz Babbittovega cikla Tri skladbe za klavir ilustrira dvanajsttonski agregat, ki je izpeljan iz drugega âŠheksakorda⊠danega iz âŠosnovne oblike vrste, serijeâŠ.«
O = âŠosnovna oblika vrsta, serijeâŠ
(â¹FRâº, 2â3)
3) »V Cageevi terminologiji (pojem za) âŠskupino tonovâŠ, ki jih sliÅ¡imo naenkrat. Ta predpostavka je izÅ¡la iz njegovega ukvarjanja s âŠprepariranim klavirjemâŠ. Ko se na âŠprepariranem klavirju⊠pritisne tipka, ne dobimo enega âŠzvokaâŠ, ampak agregat dveh ali treh âŠzvokovâŠ, ki se sluÅ¡no lahko razlikujejo. S komponiranimi agregati je ustvarjal v svojem Godalnem kvartetu (1950) in drugih skladbah.«
(â¹GRâº, 16)
KM: V â¹HOâº, 15, se nahaja primer za razlikovanje med a. in âŠakordomâŠ: d-f-c-e-a je âŠakordâŠ, medtem ko je c-fis-g-cis-gis a. V â¹MIâº, I, 249, kot primer za a. navaja naslednji odlomek iz suite 1922, op. 26 (1922) P. Hindemitha:
V â¹MIâº, I, 245 â v geslu »âŠakordâŠÂ« (avtorja P. Bouleza) â se opozarja, da je âŠakord⊠v zadnjem Äasu, potem ko je postopno izgubil svojo strukturno funkcijo, postal zvokovni agregat (= »agrégat sonore«), izbran zaradi sebe, zaradi svojih moÅŸnosti notranje napetosti in razvezovanja; v registru, ki ga sam obsega in z intervali, ki jih sam uporablja. Njegova strukturna funkcija je torej soÄasno ublaÅŸena in zaostrena, s tem ÅŸeli dokazati, da je harmoniÄno obdobje v zahodnoevropski glasbi dobesedno zakljuÄena.« V tem kontekstu, v katerem se a. nadgrajuje s pridevnikom »zvokovni«, pojem izgublja tehniÄni, oziroma strokovni pomen: enostavno je govora o âŠskupini tonovâŠ, ki nimajo tonalitetne funkcije. Zato je verjetno v â¹CHâº, kjer se a. ne nahaja kot pojem, naveden odlomek iz â¹MIâº, I, 245, ki je citiran pod geslom »âŠakordâŠÂ« (gl. â¹CHâº, 293). Prav tako se ne gre Äuditi, ker se v â¹CHâº, 295, kot sopomenka za a. nahaja »zvokovni blok« (= »bloc sonore«; prim. D âŠblokaâŠ, ki doloÄa pomen tega pojma v Pojmovniku).
KR: Iz D 1 je razvidno, da se pojem po eni strani uporablja kot sopomenka za âŠvertikalno zvoÄnost⊠oziroma za skupek âŠtonovâŠ, ki se ne dajo definirati z obstojeÄo klasifikacijo akordovâŠ. Torej kot eden od Å¡tevilnih substitutov za âŠakord⊠v terminologiji âŠglasbe 20. stoletjaâŠ, ki se jasno razlikuje od âŠklastra, clustraâŠ. To razlago pojma so sprejeli samo na FR govornem obmoÄju.
V D 2 je a. pojem za pravilno kombiniranje âŠdelov vrste, serijeâŠ. V tem pomenu se nahaja zgolj v skladateljski teoriji M. Babbitta oz. v tistih ameriÅ¡kih teorijah âŠdvanajsttonske⊠in âŠserialne tehnikeâŠ, ki so pod njegovim vplivom. Po tem so pomen a. v âŠdvanajsttonski tehniki⊠enostavno potenciali za uporabo âŠoblik vrste, serijeâŠ, njihovih âŠdelov⊠in âŠtranspozicijeâŠ. Na podoben naÄin A. Logothetis (LOGOTHETIS 1974) v svoji âŠgrafiÄni notaciji⊠znak predstavlja kot agregatno stanje glasbe. A. torej v pomenu D 2 komaj Å¡e ima pomen tehniÄnega pojma oz. strokovne besede.
V D 3 se navezuje na pomen, znaÄilen na Cageevo skladateljsko teorijo, ki je nejasna, tudi zaradi nenatanÄnosti D 3 (âŠzvokiâŠ, ki so sestavni del Cageevih a., se sliÅ¡no pravzaprav ne morejo razlikovati! â gl. spodaj) in zaradi tega, ker ta pojem po Cageu Å¡e ni dovolj raziskan.
H. Cowell v COWELL 1970: 103, leta 1952 piÅ¡e o odnosu med Cageem in Boulezom ter navaja slednji stavek (brez vira): »Boulez je vplival name s svojo idejo mobilnosti; jaz pa sem nanj vplival s tem, da je sprejel mojo idejo agregata.« Cowell nato v nadaljevanju tako razreÅ¡i pomen a.: »Agregat v Cageevem pomenu je odnos med razliÄnimi in na videz nezdruÅŸljivimi objekti, ki se utrjujejo s svojim nizanjem v prostoru, tako kot se oprema in drugi objekti v neki sobi med seboj enostavno nameÅ¡Äajo, saj so v tej sobi soÄasno navzoÄi. Podobno lahko razumemo tudi razliÄne vrste glasbenih medijev kot del nekega agregata in jih tako uporabimo kot material za ustvarjanje glasbenih oblik.« (COWELL 1970: 103) Sam Cage v CAGE 1970: 76 omenja a. pravzaprav v zvezi s âŠprepariranim klavirjemâŠ: »Nekatere preparacije … ustvarjajo kombinacije âŠzvokovâŠ, Äeprav se na klavirju udari samo ena tipka. To je pripeljalo do âŠlestvic⊠in âŠtonovâŠ, intervalov in agregatov v Godalnem kvartetu in poznejÅ¡ih skladbah.«
O samem Godalnem kvartetu v CAGE 1962: 23, Cage piÅ¡e tole: »Skladba z melodiÄno linijo brez spremljave, prinaÅ¡a posamezne âŠtoneâŠ, intervale, trizvoke in agregate, ki zahtevajo enega ali veÄ glasbil za njihovo proizvajanje.« Torej niti Cowellova niti Cageeva D ne pojasnjujeta pomena tega pojma, posebno ne v smislu kakÅ¡nega racionalnega lestviÄnegaâŠsestavaâŠ, ki se kot âŠpredurejanje gradiva⊠uporablja pri komponiranju.
M. FÃŒrst-Heidtmann, ki je temeljito raziskovala Cageev âŠpreparirani klavir⊠v FURST-
HEIDTMANN 1979: 63 (bel. 1) a., verjetno pod vplivom Boulezove razlage (gl. spodaj), izenaÄuje z »zvokovnimi kompleksi« (»Klangkomplexe«) in se sklicuje na zgornji Cageev citat, iz katerega pa ta soÄasnost nikakor ni razvidna. D. Charles, v CHARLES 1978: 85, navaja omenjen Cowellov citat in njegovo D a. brez komentarja, kot da je pomen povsem jasen. Nova raziskavanja korespondenc med Boulezom in Cageem (NATTIEZ 1991: 18,43â52 = do sedaj neobjavljeno Boulezovo predavanje iz 1949. leta o Cageevih Sonatah in interludijih za âŠpreparirani klavirâŠ, 157â158, 203â204) nam odkrivajo tudi zanimive Boulezove razlage a., npr. v BOULEZ 1966d: 176, in to v smislu, ki se ÅŸe od leta 1949 pojavlja v njegovem predavanju o Sonatah in interludijih (NATTIEZ 1991: 43â52): »Cageu dolgujemo tudi idejo o zvokovnih kompleksih; on je namreÄ skladal dela, v katerih â namesto, da bi uporabljal Äiste zvoke⊠â uporablja âŠakordeâŠ, ki nimajo nikakrÅ¡ne harmonske funkcije, ker gre enostavno za vrste zvoÄnih amalgamov, vezanih na âŠbarvoâŠ, âŠtrajanje⊠in âŠintenzitetoâŠ. Vsaka od teh znaÄilnosti se lahko razlikuje, ko sledi razliÄnim sestavinam tega amalgama.« Äeprav Cage takÅ¡ni razlagi ni nasprotoval â kljub dejstvu, da se sam pojem sploh ne omenja (namesto njega se omenjajo »âŠakordiâŠÂ« in »zvoÄni kompleksi«2) â ostaja nejasna komponenta racionalizacije komponiranja z a. v skladbah, ki sledijo Sonatam in interludijem oz. ki niso komponirane za âŠpreparirani klavirâŠ. No, kakor koli, a. je v smislu D 3 zopet najbliÅŸji pomenu, ki ga doloÄa D 1 oz. je ta tudi eden od substitutov za âŠakordâŠ.
GL: âŠderivirana vrsta, serija⊠(glede na D 2), âŠdvanajsttonska vrsta, serija⊠(glede na D 2), âŠheksakord⊠(glede na D 2), âŠkombinatoriÄna vrsta, serija⊠(glede na D 2), âŠoblika vrste, serije⊠(glede na D 2), âŠsegment vrste, serije⊠(glede na D 2), âŠpreparirani klavir⊠(glede na D 3), âŠsekundarna vrsta⊠(glede na D 2), âŠsimetriÄna vrsta⊠(glede na D 2).
PRIM: (glede na D 1) âŠakordâŠ, âŠbiakordâŠ, âŠcelostopinjski akord⊠= (celotonski akord), âŠklasterâŠ, âŠdiatoniÄni klasterâŠ, âŠdvanajsttonski akordâŠ, âŠharmoniÄni klasterâŠ, âŠharmonijaâŠ, âŠkromatiÄni klasterâŠ, âŠkvartni akordâŠ, âŠkvintni akordâŠ, âŠmistiÄni/sintetiÄni akord⊠= âŠPrometejev akordâŠ, âŠpiramidni akordâŠ, âŠpoliklaster, policlusterâŠ, âŠPrometejev akord⊠= âŠmistiÄni akordâŠ, âŠprotoakordâŠ, âŠreziduumâŠ, âŠresonanÄni akordâŠ, âŠsekundni akordâŠ, âŠsimultanostâŠ, âŠsintetiÄni akordâŠ, âŠvertikalna zvoÄnostâŠ, âŠzvoÄnost⊠(D 2).
BABBITT 1955: 56; BABBITT 1961: 74,86; â¹JONâº, 8â9
1 V izvirniku je »sons«, torej »âŠzvokovâŠÂ«. ToÄnejÅ¡i prevod je »âŠtonovâŠÂ«,
2 Tega FR pojma (= »complexes de sons«) ni potrebno meÅ¡ati z »zvoÄnimi kompleksi« ali »âŠzvoki⊠v mnoÅŸici« (= »sons complexes«, »sons de masse«), ki imajo poseben pomen v Schaefferjevi teoriji âŠkonkretne glasbeâŠ. NatanÄneje teh pojmov v tem Vodniku ne bomo pojasnjevali (gl. â¹GUlâº, 120â121).