Objavljeno dne napisal leon

ZVOK

ANG: sound, tone (‹EN›, 112), note (‹BR›, 202); NEM: Klang, Schall; FR: son; IT: suono.

D: 1–A) (Naziv za) »vse sliÅ¡ne nihajne procese. Podmena sliÅ¡nosti je, da frekvenca in ♩intenziteta♩ nihaja ostaneta znotraj določenih mejnih vrednosti. Nihajev pod 16 Hz in nad 20.000 Hz uho ne registrira, zato jih imenujemo infra- oziroma ultrazvok. Zvok se Å¡iri v obliki valov.« (‹RL›, 8431)

1–B) »SploÅ¡ni pojem za akustične pojave, ki se pribliÅŸno … pojavljajo med ♩tonom♩ (pregnanten) in ♊šumom♩ (amorfen). Ob tem pojem vsebuje pozitiven poudarek nasproti (amorfnega) ♊šuma♩ in (negativnega) hrupa. ♩Zvokov(n)a barva♩ je lastnost, ki na akustični in psiholoÅ¡ki ravni določa zvok. V vsakdanji rabi se pojem uporablja za sploÅ¡no označevanje akustičnih vtisov (zvok zvona, zvok glasbila, zvočni ideal). V posebenem glasbenem izrazju je zvok vez med sočasno zvenečimi ♩toni♩ (dvozvok, trozvok) oziroma sozvok2 ♩tonov♩, ki ga ne smemo dojemati ali imenovati kot ♩akord♩ ali akordno funkcijo. V 19. stoletju se je uveljavila, z opiranjem na H. von Helmholtza, fizikalnna raba pojma. V tem smislu se pojem ♩ton♩ omejuje na doÅŸivljanju primeren korelat ♩sinusnega nihaja♩; naproti temu so kot zvok poimenovali zvočne procese, ki so vsebovali viÅ¡je nihaje. Ta klasifikacija izhaja iz tedanjega koncepta redukcije vseh sliÅ¡nih pojavov na fizikalna razmerja in pravila, vendar se zoprestavlja tako sliÅ¡ni izkuÅ¡nji kot tudi rabi pojma v glasbi.« (‹RL›, 4573)

2–A) »(Naziv za) sliÅ¡ne nihaje materije, ki se Å¡irijo po zraku … v obliki valov.« (‹EH›, 295)

2–B) »Večpomenski (naziv za) akustične in glasbene procese, ki se lahko nanaÅ¡ajo tako na lastnosti posameznega zvoka kot tudi na lastnosti sočasnih ♩skupin♩ ♩tonov♩. V tem smislu govorimo o zvoku zvona, zvoku orkestra, zvoku zbora ali o elektronskem zvoku, ♩stacionarnem zvoku♩, o premikanju zvoka, o resonanci zvoka ali pa o sočasno zvenečih zvokih, ki jih imenujemo sozvoki2… Edina natančna razlika med ♩tonom♩ in zvokom je tista, ki jo je uvedel Helmholtz. Obliko nihaja ♩tona♩ Helmholtz opredeljuje kot ‘enostaven nihaj, kot nihalo’. Besedne zveze ♩sinusni ton♩ pri Halmholtzu ne srečamo; le enkrat v neki opombi govori o ‘♩sinusnih nihajih♩‘. Zvok vendarle sestoji iz ♩temeljnega tona♩ in harmoničnih ♩parcialov♩, označuje torej tisto, kar v glasbi imenujemo ♩ton♩, instrumentalni ♩ton♩ in vokalni ♩ton♩. To nas lahko napelje na meÅ¡anje ♩tona♩ in zvoka. V … praksi ♩elektronske glasbe♩ se lahko tej ne ravno pomembni jezikovni dilemi izognemo (saj je ♩sinusni ton♩ prav v ♩elektronski glasbi♩ postal glasbeni pojem). Nasproti temu je napačno … fizikalizirani pojem ♩ton♩ Helmholtza naprej oÅŸiti na doÅŸivljanju primeren korelat ♩sinusnega nihaja♩ (gl. D 1-B, op. N. G.), s tem pa celotno glasbo reducirati na fiziko.« (‹EH›, 158–1593)

3–A) »Skupen naziv za vse mehanske nihaje in valove v kakÅ¡nem sredstvu, ki je zmoÅŸno nihati (npr. zrak, voda, les itn.).« (‹EN›, 2061)

3–B) »Večpomenski naziv za različne akustične in glasbene pojave. Akustiki imenujejo zvok sliÅ¡ne periodične nihaje, ki, v nasprotju s ♩tonom♩ (misli se pravzaprav na ♩sinusni ton♩), sestojijo iz več ♩parcialov♩. Nasproti temu imajo glasbeniki za zvok sozvok2… več (glasbenih) ♩tonov♩, torej pribliÅŸno kakÅ¡en ♩akord♩. Vendar si lahko predstavljamo tudi ♩zvočno barvo♩ kakÅ¡nega glasbila … ali značilen ♩sound♩ kakÅ¡ne … skupine določenega sloga. Na ta način se lahko pojem nanaÅ¡a na zvočne lastnosti kakÅ¡ne … naprave.« (‹EN›, 1123)

4) »Po definiciji je zvok elastičen nihaj v trdni snovi, kapljevini in plinih oziroma zvok je sprememba tlaka, napetosti, gibanja ali hitrosti celic.« (‹MELZ›, I, 20)

5) »(Naziv za) izmenične periodične spremembe fizičnega stanja kakÅ¡nega telesa (nihanje), ki se Å¡irijo od vira z določeno hitrostjo in frekvenco med 20 in 20.000 Hz, ustvarjajo zvočne valove, ki v uÅ¡esu draÅŸijo sluÅ¡ni ÅŸivec in ustvarjajo sluÅ¡ni čut.« (‹MELZ›, III, 769)

6) »En sam ♩sinusni nihaj♩ ustvari ‘čisti’ ♩ton♩ (ki se lahko le elektronsko proizvede). Naravni ♩ton♩ je, fizikalno gledano, ÅŸe zvok: sestoji iz seÅ¡tevka ♩sinusnih tonov♩, ki se, podobno kot ♩parcialni toni♩, zdruÅŸujejo v celoto … Pri ♊šumu♩ so nihaji neperiodični in vrsta ♩parcialov♩ neharmonična, poleg tega pa tudi zelo gosta … Kar zadeva ♩viÅ¡ino♩, jo je pri ♊šumih♩ mogoče le delno določiti zaradi močno izraÅŸenega ♩pasu♩ ♩fomantov♩. T. i. ♩beli Å¡um♩ obsega celotno sluÅ¡no območje.« (‹M›, 17)

KM: D so razvrščene na način, da se v D A določa pomen NEM-pojma »Schall«, v D B pa pomen NEM-pojma »Klang«. »Schall« je seveda omejen na oÅŸji pomen z. v smislu, ki ga ima v specializiranem akustičnem izrazju, »Klang« pa je skorajda metaforični pojem, katerega »večpomenskost« – s tem pa tudi nenatančnost – je poudarjena v D 2-B in 3-B. Koristno je na tej točki opozoriti na polemično drÅŸo v D 2-B nasproti drÅŸe v D 1-B, ki je zares absurdna, Å¡e zlasti, ker izhaja iz kompetentnega vira. D 4 in 5 izvirata iz istega dela, vendar iz različnih kontekstov, v D 6 pa je edina (poleg delno D 2-B in D 3-B), v kateri se pojem natančno postavlja v razmerje do ♩sinusnega tona♩ in ♊šuma♩, kar se nam v pričujočem Pojmovniku zdi Å¡e zlasti pomembno.

KR: V D 5 je problematično razmerje med nihaji in zvočnimi valovi (ki zares niso »zvočni«, saj ne zvenijo, dokler ne vzdraÅŸijo sluÅ¡nega ÅŸivca v uÅ¡esu, tj. dokler ne izzovejo sluÅ¡nega čuta, kot je sicer omenjeno v D), tj. trditev, da nihaji ustvarjajo valove, ni povsem točna. V strokovni literaturi sta ta dva pojma sopomenki, npr. NEM-obliki »Schwingugsform« (= »oblika nihanja«) in »Wellenform« (= »oblika vala«). Torej: nihaj je ÅŸe val, po tem, ko se pojavi, in v tem smislu je uporabljan v pričujočem Pojmovniku v mnogih geslih (npr. v ♩pravokotnem nihaju, tonu, zvoku, valu♩. (To ni razprava o kokoÅ¡i in jajcu, vendar je na to nenatančnost koristno opozoriti.)

V Pojmovniku se z mnogimi vodilkami opozarja na razliko med (♩sinusnim♩) ♩tonom♩, z. in ♊šumom♩, ki je Å¡e zlasti prisotna na NEM-govornem območju. (V KM ♩sinusnega nihaja, tona, vala♩ je poudarjen razlog za nenavajanje z. v geslu). Razumljivo Å¡e zlasti ♩tonu♩ in z. ne moremo zanikati vrste njegovih pomenov v glasbenem izrazju, vendar je v izrazju ♩glasbe 20. stoletja♩, Å¡e zlasti glede na specifično izrazje in postopke ♩elektronske glasbe♩ v oÅŸjem in v najÅ¡irÅ¡em smislu (gl. D 2-B), koristno biti pozoren na pomenske odtenke.

Torej: ♩sinusni nihaj, ton, val♩ ne vsebuje nikakrÅ¡nih ♩parcialnih tonov♩ (kot je poudarjeno v D 6), ♩ton♩ ima ♩parciale♩ maksimalne harmoničnosti, pri z. je ta harmoničnost ohranjena, vendar je – v razmerju do ♩tona♩ – več (Å¡e zlasi zgornjih) neharmoničnih ♩parcialov♩, medtem ko je pri ♊šumu♩ razmerje med ♩parcialami♩ povsem neharmonično in neperiodično.

V ‹RAN›, 430, je omenjen samo NEM-pojem »Klang«, ANG-pojem »♊sound♊« pa sploh ne obstaja kot geslo. V ‹L›, 532, sta kot NEM-sopomenki za ANG-pojem »♊sound♊« (v smislu zgornjih D) povsem napačno navedeni »Laut« in »Ton« (ob pravilnih pojmih »Klang« in »Schall«). »Laut« ni niti tehnični pojem niti strokovna beseda (čeprav jo lahko prevedemo kot z.), »Ton« pa je preprosto ♩ton♩!

GL: ♩aditivna sinteza zvoka♩, ♩analiza spektra♩ = ♩analiza zvoka♩ = (spektralna analiza), ♩analiza zvoka♩ = ♩analiza spektra♩ = (spektralna analiza), ♩črni zvok♩, ♩meÅ¡anica zvokov♩, ♩organizirani zvok♩, ♩pravokotni nihaj, ton, zvok, val♩, ♩rotacija zvoka♩, ♩sinteza zvoka♩, ♩sinusni nihaj, ton, val♩ , ♩skladanje zvoka♩ = (♩Klangkomposition♩), ♩skladba iz zvoka♩ = (♩Kalngkomposition♩), ♩sound♩, ♩stacionarni zvok♩, ♩subtraktivna sinteza zvoka♩, ♩trikotni nihaj, ton, zvok, val♩ = (♩deltasti nihaj, ton, zvok, val♩), ♩zvočni objekt♩ = (objet sonore), ♩zvočni spekter♩ = (spekter), ♊şagasti nihaj, ton, zvok, val♩,.

PRIM: ♊šum♩, ♩ton♩.

‹BKR›, II, 296 = »Klang«; ‹BKR›, IV, 98–99 = »Schall«; ‹GR›, 170–171; ‹GR6›, XVII, 545–563; ‹HI›, 237, 408; ‹L›, 301 = »Klang«; ‹L›, 495 = »Schall«; ‹LARE›, 1467; ‹MGG›, XI, 1547–1570; ‹MI›, III, 716; ‹P›, 377; ‹RIC›, IV, 329; ‹V›, 691 = vodilka k ♩teksturi♩

1 V izvirniku »Schall«.

2 V izvirniku »Zusammenklang«.

3 V izvirniku je geslo »Klang«.

Dodaj odgovor

error: Content is protected !!