ANG: light music, popular music; NEM: leichte Musik, Unterhaltungsmusik; FR: musique légÚre; IT: musica leggera.
D: 1) »Skupni naziv za nepretenciozna glasbena dela, katerih cilj je ustvarjanje prijetnega razpoloÅŸenja, tj. zvoÄne kulise za pogovor na krajih, kjer se ljudje zbirajo zaradi zabave (parki, kavarne ipd.) Zabavna glasba v najÅ¡irÅ¡em smislu obstaja pravzaprav od nekdaj. VkljuÄuje vsako glasbeno delo, ki nima doloÄene fukcije, kot jo imajo npr. liturgiÄna, priloÅŸnostna in instruktivna literatura, baletna in scenska glasba ter opera … V 20. stoletju je najbolj tipiÄna oblika zabavne glasbe âŠpopevkaâŠ, moderna pesem z lahko dostopno melodiko, preprosto obliko, âŠritmom⊠in âŠharmonijoâŠ. Najpogosteje pripoveduje o ljubezni, o vsakdanjih majhnih radostih in ÅŸalostih. NajveÄji porabniki zabavne glasbe so radijske postaje in televizija, katerih glasbeni programi vsebujejo 2/3 takÅ¡ne glasbe. V povpraÅ¡evanju po bolj kakovostnih stvaritvah radio-televizije naroÄajo dela zabavnega znaÄaja od uveljavljenih umetnikov, s tem pa nastajajo vredne kompozicije …, ki predstavljajo zabavno glasbo v pravem pomenu tega naziva. V to skupino spadajo âŠaranÅŸmaji⊠popularnih del znanih skladateljev (Äajkovski, Grieg, DvoÅák idr.).« (â¹MELZâº, III, 749)
2) »NajpomembnejÅ¡a naloga katerekoli glasbe je zabava, to pa izhaja iz igralskega znaÄaja te vrste umetnosti, tj. umetnosti nasploh. (Vendar gre seveda za raven in diferenciranost zabave in igre.) Zaradi tega se pojem zdi tudi slabo uporaben, enako kot njegovo nasprotje â resna glasba. TakÅ¡ne razlike lahko vzpostavijo samo tisti brez umetniÅ¡kih izkuÅ¡enj.« (â¹KNâº, 222)
KR: Pojmi v ANG, NEM, FR in IT se ponujajo v â¹BRâº, 188â189, in v â¹Pâº, 369 (v slednjem se pojavi tudi popolnoma napaÄen FR-pojem »musique récréative«). ANG-pojem »popular music« ustreza âŠpopularni glasbiâŠ, ne pa z. g.
V D 1 je naÄeloma pravilno zastavljen pomen pojma v smislu zgodovinske kategorije s posebim ozirom na âŠglasbo 20. stoletja⊠(podobno je s âŠpopularno glasbo⊠â gl. D 1 in 2 âŠpopularne glasbeâŠ), vendar je Å¡e zmeraj nekaj nejasnosti in nenatanÄnosti: a) z. g. ne moremo odpisati namena (funkcije) â funkcija je preprosto ta, da zabava; b) z. g. ni oblika, temveÄ glasbena zvrst; c) trditev, da z. b. zajema dve tretjini v radijskih in televizijskih programih, je izmiÅ¡ljena in â poleg tega â opozarja na nevarnost meÅ¡anja z. g. s âŠpopularno glasboâŠ, pop glasbo⊠in âŠrock glasboâŠ, kar je v terminoloÅ¡kem smislu nesprejemljivo, Å¡e zlasti zato, ker v â¹MELZ⺠âŠpopularna glasba⊠in âŠpop glasba⊠sploh nista obdelani, iz Äesar bi lahko sklepali, da sta izkljuÄeni, ker sta spomenski z z. g.
Treba je â kljub oklepajem v D 2 â strogo paziti na razliko v pomenu z. g. in â Å¡e zlasti â âŠpopularne glasbeâŠ.
GL: âŠbeguineâŠ, âŠbossa novaâŠ, âŠboston, valse bostonâŠ, âŠcalypso⊠= âŠkalipsoâŠ, âŠcha-cha-cha⊠= âŠÄaÄaÄaâŠ, âŠcharlston⊠= âŠÄarlstonâŠ, âŠglasba 20. stoletjaâŠ, âŠjuke-box⊠= âŠdÅŸuboksâŠ, âŠmamboâŠ, âŠonestepâŠ, âŠrumbaâŠ, âŠsalsaâŠ, âŠsambaâŠ, âŠshimmyâŠ, âŠpopevka⊠(gl. KR), âŠtangoâŠ, âŠtwostepâŠ.
PRIM: âŠpopularna glasbaâŠ.
â¹BASSâº, II, 672â676; â¹BKRâº, IV, 283; â¹RICâº, II, 584; â¹HIâº, 499â500; â¹HKâº, 402; â¹Lâº, 616; â¹LAREâº, 889â890; â¹MGGâº, XIII, 1138â1152