ZABAVNA GLASBA

ANG: light music, popular music; NEM: leichte Musik, Unterhaltungsmusik; FR: musique légÚre; IT: musica leggera.

D: 1) »Skupni naziv za nepretenciozna glasbena dela, katerih cilj je ustvarjanje prijetnega razpoloÅŸenja, tj. zvočne kulise za pogovor na krajih, kjer se ljudje zbirajo zaradi zabave (parki, kavarne ipd.) Zabavna glasba v najÅ¡irÅ¡em smislu obstaja pravzaprav od nekdaj. Vključuje vsako glasbeno delo, ki nima določene fukcije, kot jo imajo npr. liturgična, priloÅŸnostna in instruktivna literatura, baletna in scenska glasba ter opera … V 20. stoletju je najbolj tipična oblika zabavne glasbe ♩popevka♩, moderna pesem z lahko dostopno melodiko, preprosto obliko, ♩ritmom♩ in ♩harmonijo♩. Najpogosteje pripoveduje o ljubezni, o vsakdanjih majhnih radostih in ÅŸalostih. Največji porabniki zabavne glasbe so radijske postaje in televizija, katerih glasbeni programi vsebujejo 2/3 takÅ¡ne glasbe. V povpraÅ¡evanju po bolj kakovostnih stvaritvah radio-televizije naročajo dela zabavnega značaja od uveljavljenih umetnikov, s tem pa nastajajo vredne kompozicije …, ki predstavljajo zabavno glasbo v pravem pomenu tega naziva. V to skupino spadajo ♩aranÅŸmaji♩ popularnih del znanih skladateljev (Čajkovski, Grieg, Dvořák idr.).« (‹MELZ›, III, 749)

2) »Najpomembnejša naloga katerekoli glasbe je zabava, to pa izhaja iz igralskega značaja te vrste umetnosti, tj. umetnosti nasploh. (Vendar gre seveda za raven in diferenciranost zabave in igre.) Zaradi tega se pojem zdi tudi slabo uporaben, enako kot njegovo nasprotje – resna glasba. Takšne razlike lahko vzpostavijo samo tisti brez umetniških izkušenj.« (‹KN›, 222)

KR: Pojmi v ANG, NEM, FR in IT se ponujajo v ‹BR›, 188–189, in v ‹P›, 369 (v slednjem se pojavi tudi popolnoma napačen FR-pojem »musique récréative«). ANG-pojem »popular music« ustreza ♩popularni glasbi♩, ne pa z. g.

V D 1 je načeloma pravilno zastavljen pomen pojma v smislu zgodovinske kategorije s posebim ozirom na ♩glasbo 20. stoletja♩ (podobno je s ♩popularno glasbo♩ – gl. D 1 in 2 ♩popularne glasbe♩), vendar je Å¡e zmeraj nekaj nejasnosti in nenatančnosti: a) z. g. ne moremo odpisati namena (funkcije) – funkcija je preprosto ta, da zabava; b) z. g. ni oblika, temveč glasbena zvrst; c) trditev, da z. b. zajema dve tretjini v radijskih in televizijskih programih, je izmiÅ¡ljena in – poleg tega – opozarja na nevarnost meÅ¡anja z. g. s ♩popularno glasbo♩, pop glasbo♩ in ♩rock glasbo♩, kar je v terminoloÅ¡kem smislu nesprejemljivo, Å¡e zlasti zato, ker v ‹MELZ› ♩popularna glasba♩ in ♩pop glasba♩ sploh nista obdelani, iz česar bi lahko sklepali, da sta izključeni, ker sta spomenski z z. g.

Treba je – kljub oklepajem v D 2 – strogo paziti na razliko v pomenu z. g. in – Å¡e zlasti – ♩popularne glasbe♩.

GL: ♩beguine♩, ♩bossa nova♩, ♩boston, valse boston♩, ♩calypso♩ = ♩kalipso♩, ♩cha-cha-cha♩ = ♩čačača♩, ♩charlston♩ = ♩čarlston♩, ♩glasba 20. stoletja♩, ♩juke-box♩ = ♩dÅŸuboks♩, ♩mambo♩, ♩onestep♩, ♩rumba♩, ♩salsa♩, ♩samba♩, ♩shimmy♩, ♩popevka♩ (gl. KR), ♩tango♩, ♩twostep♩.

PRIM: ♩popularna glasba♩.

‹BASS›, II, 672–676; ‹BKR›, IV, 283; ‹RIC›, II, 584; ‹HI›, 499–500; ‹HK›, 402; ‹L›, 616; ‹LARE›, 889–890; ‹MGG›, XIII, 1138–1152

Dodaj odgovor

error: Content is protected !!