ANG: fundamental, fundamental tone; NEM: Grundton; FR: son fundamental; IT: fondamentale.
ET: âŠTonâŠ.
D: Naziv za najgloblji âŠparcialni tonâŠ, ki inicira zvenenje vseh âŠparcialnih tonov⊠nad njim.
KM: NEM-pojem ima tri pomene: 1) âŠosnovni ton⊠âŠakordaâŠ; 2) tonika ali zaÄetni âŠton⊠katerekoli âŠlestvice⊠(Äeprav bi pomen tonike morali omejiti na prvo stopnjo dur-molove tonalitetne âŠlestviceâŠ); 3) najgloblji âŠparcialni tonâŠ, tj. t. t., kot se definira v Pojmovniku (gl. â¹BKRâº, II, 154â155; â¹HIâº, 189; â¹HKâº, 168; â¹KNâº, 88; â¹RLâº, 355). (NEM-pojma »Fundamentston«, ki je omenjen v â¹Pâº, 221, v pregledani literaturi ni najti.
KR: V â¹HOâº, 949, se opozarja, da t. t. (= »son fondamental«) ne smemo meÅ¡ati z âŠosnovnim tonom⊠(= »fondamentale«). Zato sta pojma v â¹Lâº, 238 (»fondamental«), in zlasti v â¹Pâº, 221 (»[note] fondamentale«), povsem napaÄna. â¹BASSâº, II, 259, in â¹RICâº, II, 214, trdita, da v IT obstaja samo »fondamentale«, in sicer z dvojnim pomenom, tj. s pomenom âŠosnovnega tona⊠in s pomenom t. t., ter da sta zaradi tega IT-pojma »suono fondamentale« (â¹Lâº, 238) in »[nota] fondamentale« (â¹Pâº, 221) tudi napaÄna. Nasploh torej niti â¹L⺠niti â¹P⺠ne razlikujeta o. s. od âŠtemeljnega tonaâŠ.
Zanimivo je, da je v â¹MELZâº, III, 557, omenjen le t. t. (enako kot »temeljna oblika âŠakordaâŠÂ«), Äeprav se v â¹MELZâº, I, 37 (gl. D 1 âŠalikvot, alikvotni toniâŠ), uporablja tudi âŠosnovni ton⊠v pomenu t. t., kot je tudi priporoÄeno v Pojmovniku.
D v â¹RANâº, 330, se glasi: »V akustiki (naziv za) najglobljo frekvenco ali za âŠton⊠v vrsti âŠharmonikâŠ, pa tudi za prvi âŠharmonikâŠ, tj. za frekvenco, proti kateri so vse druge frekvence v razmerju kot njeni veÄkratniki, tj. cela Å¡tevila.« TakÅ¡na D vsebuje nerazumljive omejtive v pomenu pojma: t. t. ni le najgloblja fekvenca, nad katero zvenijo samo âŠharmonikiâŠ, temveÄ preprosto vsi âŠparcialni toniâŠ, med katerimi so seveda tudi neharmoniki (g. â¹EHâº, 129; â¹RLâº, 942â943, tj. KR âŠharmonikaâŠ).
Kljub avtoritetni rabi v â¹MELZâº, III, 557, in navadam hrvaÅ¡ke uÄne prakse je bolje uporabljati pojem t. t. (v smislu omenjene D) kot âŠosnovni tonâŠ, saj je prvi zares temelj, ki nad seboj inicira nihanje vseh âŠparcialnih tonovâŠ. âŠOsnovni ton⊠se priporoÄa uporabljati izkljuÄno v povezavi z âŠakordom⊠(gl. tudi KR â t. e 1 âŠimpresionizmaâŠ).
GL: âŠalikvot(i), alikvotni toniâŠ, âŠformant(i) âŠ, âŠharmonik, harmoniki, harmoniÄni ton(i) âŠ, âŠparcialiâŠ, âŠparcialni toniâŠ, âŠtonâŠ.
PRIM: âŠosnovni tonâŠ.
â¹DOBâº, 78; â¹FRâº, 33; â¹IMâº, 138
