ANG: soul, soul jazz, soul music, soul 1950; NEM: Soul, SoulâMusik, âSeele», schwarze Popmusik; FR: soul (jazz), ââme», musique pop des noirs; IT: soul (jazz), (music), âanima», musica pop afroamericana.
ET: ANG soul = duÅ¡a; âŠjazzâŠ.
D: 1âA) »(Naziv za) adaptacijo âŠbebopa⊠pod vplivom âŠgospel⊠pesmi v … Ärnskem âŠjazzu⊠v 60-ih letih … V interpretaciji izstopa t. i. âŠfunky⊠slog. Glavna predstavnika slednje smeri sta Horace Silver in Adderley Quintet.« (â¹MELZâº, III, 409)
1âB) »(Naziv za) adaptacijo âŠbebopa⊠pod vplivom âŠgospela⊠od sredine petdesetih do zaÄetka Å¡estdesetih let. Ta âŠfunky⊠slog je poudarjal harmonska zaporedja, usmerjena k subdominanti, in tako spominjal na slog cerkvenih himn. Vseboval je privlaÄne, simetriÄne melodije v kombinaciji s âŠstrukturo⊠âŠbebopa⊠(tj. dvanajsttonsko obliko âŠbluesa⊠ali 32-taktno obliko popularne pesmi) …« (â¹GRJâº, II, 480â481; â¹RANâº, 773)
2âA) »(Naziv za) zvrst Ärnske ameriÅ¡ke glasbe, ki vsebuje elemente âŠgospelaâŠ, âŠbluesa⊠in âŠjazzaâŠ. Vrh je dosegel okrog leta 1966. Vodilni umetniki na tem podroÄju so bili S. Cooke, O. Redding in A. Franklin.« (â¹IMâº, 362)
2âB) »Pojem ima nejasen pomen, ki oznaÄuje glasbo Ärnskih glasbenikov, kot so D. Ross, R. Charles, J. Brown, G. Knight … A. Franklin in W. Pickett. Soul je postal … popularen v Å¡estdesetih letih, njegovo bistvo pa je v tesni povezavi z … identiteto Ärncev, saj je to Ärnska glasba, ki jo izvajajo Ärnski umetniki, ki so jo posluÅ¡ali predvsem na Ärnskih radijskih postajah, in katero propagirajo Ärnske revije in Äasopisi.« (â¹FRâº, 83â84)
2âC) »(Naziv za) slog v glasbi, ki so ga po 2. svetovni vojni razvili severnoameriÅ¡ki Ärnci kot razÅ¡iritev ekspresivnih elementov âŠrhythm and bluesa⊠… Prek Ärnskih producentov v Âdiskografskih studiih v Philadelphiji (Phillysound) postane komercialna soul glasba od konca Å¡estdesetih izjemno uspeÅ¡en del âŠpop glasbeâŠ.« (â¹HIâº, 440)
2âD) »(Naziv za) meÅ¡anico slogov starejÅ¡ega âŠgospela⊠in Ärnskega âŠrhythm and bluesaâŠ, Äe obravnavamo âŠrhythm and blues⊠kot Ärnsko predhodnico âŠrock and rollaâŠ. Okrog leta 1966 je soul pri A. Franklin, B. B. Kingu in O. Reddingu vseboval Äar novega (mogoÄe tudi iskrenega) in je na ta naÄin dal izviren prispevek mednarodnemu âŠrockuâŠ. Drugi val, ki se je zaÄel med letoma 1970 in 1972 in je povezan s Sigma Sound Studiom K. Gamblea in L. Huffa ter z njunim diskografskim podjetjem Phillysound, je preplavil diskografski trg z dovrÅ¡eno konfekcijo.« (â¹KNâº, 190â191)
KM: NEM-, FR- in IT-ustreznice ANG-izvirnika so poskusi prevoda (v â¹BRâº, 238â239), ki pa se v praksi ne pojavljajo.
KR: Glede na oblike pojmov, ki so v priroÄnikih, lahko sklepamo, da je s. okrajÅ¡ava za »soul music«, tj. da s. j. nima nobene zveze s soulom. Zato so D razdeljene v dve skupini: D 1âA in 1âB definirata s. j., D 2âA in 2âB pa definirata s. kot »soul music«. Zanimivo je, da so vse D pod 2 (AâD) izrazito neizenaÄene, Äeprav gre oÄitno za isti pojem. Zlasti je simptomatiÄno razhajanje v D 2âC in D 2âD: V D 2âC se sploh ne omenja vpliv s. (prek âŠrhythm and bluesaâŠ) na âŠrockâŠ. Ravno tako se s. drugega vala (D 2âD), ki se v D 2âC tako ne imenuje, vendar se misli na isto, v D 2âC ne skuÅ¡a slogovno uvrstiti, medtem ko se v D 2âC brez problema uvrsti v âŠpop glasboâŠ.
Torej: s. j. vsebuje doloÄeno tehtnost tehniÄnega pojma, tj. strokovne besede, medtem ko je s. kot okrajÅ¡ava za »soul music« tako moÄno mistificiran pojem, da je v Pojmovniku omenjen le zaradi popularnosti, h kateri je, zlasti po poplavi njegovega »drugega vala« (gl. D 2âD), prispevala tudi diskografska industrija (seveda brez vsakrÅ¡ne potrebe po definiranju pojma izven kriterijev trÅŸne klasifikacije).
GL: âŠbebop⊠= âŠbop⊠= âŠrebopâŠ, âŠbluesâŠ, âŠfunk(y) âŠ, funky jazzâŠ, âŠgospelâŠ, âŠhard bopâŠ, âŠjazz, âŠnegro spiritual⊠= (spiritual), âŠpop, pop glasbaâŠ, âŠrhythm and bluesâŠ, âŠrock and rollâŠ.
â¹BASSâº, IV, 366 = âsoul music»; â¹BKRâº, IV, 175â176 = âŠsoulâŠ; â¹GR6âº, XVII, 545 = âsoul music»; â¹HKâº, 361â362; â¹RICâº, IV, 256 = âŠsoul jazz⊠(vodilka k âŠjazzuâŠ)