ANG: symmetrical series; NEM: symetrische Reihe.
ET: Grš. symmetría = (dobesedno) pravilno razmerje, skladnost, ♦mera♦; iz sýn = skupaj tudi métron = ♦mera♦ (‹KLU›, 716); ♦serija♦.
D: 1) »(Naziv za) ♦dvanajsttonsko vrsto, serijo♦ …, pri kateri je en segment ♦obrat♦, ♦rakov postop♦, ♦rakov obrat♦ ali ♦transpozicija♦ drugega ♦segmenta♦. Npr. drugi ♦heksakord♦ ♦vrste♦ je lahko ♦obrat♦ prvega ♦heksakorda♦.» (‹FR›, 89)
2) »Křenek definira simetrično vrsto kot ♦vrsto♦, pri kateri je drugi ♦heksakord♦ ♦rakov postop♦, ♦obrat♦, ♦rakov obrat♦ ali ♦transpozicija♦ prvega ♦heksakorda♦. Rufer predlaga še bolj strnjeno definicijo. Dopušča, da je simetrična vrsta konstruirana na način, da je njegova druga polovica ‘zrcalna oblika’ prve polovice (tj. ♦obrat♦, ♦rakov postop♦ ali ♦rakov obrat♦). Kljub temu meni, da se simetrični odnosi lahko uresničijo tudi na drugačne načine. Eden med njimi je lahko ♦transpozicija♦ drugega; vsak ♦segment♦ iz treh not (♦trikord♦) v ♦heksakordu♦ je lahko zrcalna oblika drugega; kakšna popolna ♦vrsta♦ je lahko zrcalna oblika kakšne njegove transformacije; itn.» (‹JON›, 306–307)
KM: D 2 nas napoti nanaslednje bibliografske vire: KRENEK 1939: 186; KRENEK 1940: 36; PERLE 1977: 27–30; RUFER 1966: 95–96.
KR: Obe D sta omenjeni iz razloga, da se pokažejo tipične nenatančnosti, ki prežemajo izrazje ♦glasbe 20. stoletja♦, tudi v specializiranih priročnikih: 1) V D 1 se na začetku navaja ♦segment♦, čeprav je iz nadaljnjega besedila jasno, da je ta ♦segment♦ lahko samo ♦heksakord♦. 2) Iz D 2 je po drugi strani jasno, da ♦segment♦ ni nujno ♦heksakord♦, ampak je lahko manjši od ♦heksakorda♦ (npr. ♦trikord♦) ali pa je lahko cela ♦vrsta♦ simetrična kot zrcalna oblika kakšne njegove transformacije. (Simetričnost takšne ♦vrste♦ je zares vprašljiva!) 3) V D 2 se odvečno navaja »polovica vrste«, namesto »šesttonskega ♦segmenta♦« ali »♦heksakorda♦«. Tudi trinotni ♦segment♦ se v izvirniku ne imenuje ♦trikord♦.
GL: ♦agregat♦ (D 2), ♦derivacija♦, ♦derivatna vrsta, serija♦, ♦kombinatorična vrsta, serija♦, ♦kombinatoričnost♦, ♦vrsta♦, ♦oblika vrste, serije♦, ♦osni ton♦, ♦segment (vrste, serije)♦, ♦segmentacija (vrste, serije)♦, ♦sekundarna vrsta, serija♦, ♦serija♦, ♦zrcalni obrat (vrste serije)♦ = (♦zrcalna inverzija [vrste, serije]♦).