ANG: pointillist music; NEM: punktuelle Musik, Punktmusik (gl. D 4 in KM); FR: pointillisme musical; IT: musica puntillistica.
ET: NEM Punkt = âŠtoÄka⊠iz lat. punctum = âŠtoÄka⊠(â¹KLUâº, 756).
D: 1) »[V] ospredje vedno bolj prihaja, kar se zgradbe tiÄe, povsem organizirana glasba … Kjerkoli sliÅ¡ite to punktualno glasbo.« (EGGEBRECHT 1972: 1)
2) »Kreuzspiel je (primer za) ‘punktualno glasbo’, kot jo je tedaj krstil Eimert.« (STOCKHAUSEN 1963e: 222)
3) »(Kreuzspiel je ‘punktualen’ v tolikÅ¡ni meri, kolikor se tukaj) posamezni âŠtoni⊠lahko opazujejo samo kot izolirani fenomeni.« (STÃRZBECHER 1971: 59)
4) »Kar se sliÅ¡i (v Stockhausenovih Kontra-Punkte), je le obÄutno gostejÅ¡a ‘punktualna glasba’1, âŠpolje⊠napetosti âŠtonovâŠ, ki se sprva pojavljajo izolirano, potem pa se stapljajo v stojeÄi ustroj.« (EGGEBRECHT 1972: 1)
5) »’Punktualno glasbo’ se da zgodovinsko neposredno izvesti iz âŠdvanajsttonske glasbe⊠… Iz punktualne glasbe pa se da zgodovinsko izvesti tudi naslednji korak: âŠelektronsko Âglasbo⊠…« (WÃRNER 1963: 126, 127)
6) »(Punktualna je) oznaka za vrsto âŠserialne glasbeâŠ, katere formalni tokovi se dogajajo preteÅŸno od tonske âŠtoÄke⊠do tonske âŠtoÄkeâŠ, in sicer brez neposredne zasnove o nadrejenih âŠstrukturah⊠in oblikah v njihovi lastni zakonitosti kot oblikovni kategoriji … (Kot âŠskupineâŠ) oznaÄujemo âŠstruktureâŠ, katerih elementi so definirani skozi enega ali veÄ âŠparametrov⊠po nadrejenih, edinstvenih kriterijih, tako so zasnovani kot celota.« (BOEHMER 1967: 206, 205)
KM: D so razvrÅ¡Äene tako, da bi Äim bolje prikazale prizadevanja po Äim bolj nataÄnem definiranju pomena pojma:
a) D 1 je prevzeta iz enega od neobjavljenih predavanj H. Eimerta na TeÄajih za âŠNovo glasbo⊠v Darmstadtu, ki je bilo 21. julija 1952 kot uvod v nekatere izvedbe âŠkonkretne glasbeâŠ. Pojem se je tedaj prviÄ uporabil (in ne leta 1953, kot je navedeno v â¹BOSSâº, 133; gl. D 2 âŠpointilizmaâŠ).
b) D 2 in 3 kaÅŸeta sprejetje pojma v skladateljsko teorijo K. Stockhausena (D 3 je prevzeta iz njegovega pogovora z U. StÃŒrzbecher).
c) D 4 je koristna kot formulacija, v kateri se posredno primerjajo Stockhausenov Kreuzspiel (1951) in njegovi Kontra-Punkte (1953) kot primeri za p. g. (Citat je prevzet iz Eimertovega poroÄila o Stockhausenovih Kontra-Punkte v Kölnische Rundschau 28. maja 1953.) V â¹MELZâº, III, 145, je predstavljen primer iz Kontra-Punkte.
V â¹GRâº, 85, so Kontra-Punkte navedeni kot primer âŠskupinske skladbeâŠ.
d) D 5 je znaÄilen poskus (v tem primeru W. FriedlÀnderja v njegovi kritiki Stockhausenove skladbe Kreuzspiel) umestitve p. g. v zgodovinski kontekst, z âŠdvanajsttonsko tehniko⊠kot predhodnico (zlasti prek Webernovega poznega opusa; gl. KM âŠpointilizmaâŠ) do âŠelektronske glasbeâŠ, ki izhaja iz p. g.
e) V D 6, ki je sestavljena iz Boehmerjeve D âŠskupine⊠in »punktualnega«, p. g. spada v razmerje âŠtoÄka⊠â âŠskupina⊠po tipologiji âŠserialne glasbe⊠(v D 6 majka âŠpoljeâŠ, ki ga Boehmer ne opisuje; gl. â¹Gâº, 83â95; â¹GLâº, 67â69; â¹KSâº, 145â161; â¹RLâº, 868). Opazna je raba matematiÄnega izraza (skupek; prim. âŠskupek tonovâŠ).
GL: âŠdivizionizemâŠ, âŠskupina, skupinska skladbaâŠ, âŠpointilizem⊠= âŠpunktualizemâŠ, âŠpoljeâŠ, âŠpunktualizem⊠= âŠpointilizemâŠ, âŠserialna glasbaâŠ, âŠserialna tehnika (skladanja)âŠ, âŠstrukturaâŠ, âŠtoÄkaâŠ.
â¹BKRâº, Ill, 340; â¹BRâº, 190â191; â¹EHâº, 268 = pridevnik »punktuell«; â¹Lâº, 376; â¹MELZâº, Ill, 145 = vodilka k: âŠpunktualizemâŠ
1 V izvirniku je namesto obiÄajnega NEM pojma »punktuelle Musik« naveden sicer povsem neobiÄajen pojem »Punktmusik«.
