ANG: polyharmony.
ET: Predpona poli- iz grÅ¡. polÃœ = mnogo; âŠharmonijaâŠ.
D: »(Naziv za) zaporedje âŠpoliakordovâŠ.« (COWELL 1969: 25)
KR: Razprava v â¹JONâº, 225â226, pojasnjuje sklep, da je pojem najbolje uporabljati v smislu, v katerem ga uporablja Cowell v svoji skladateljski teoriji (gl. D 3 âŠpoliakordaâŠ). Millerjevo prizadevanje glede razlikovanja p. in âŠpolitonalitete⊠se ne zdi prav spodbudno: v nasprotju s âŠpolitonaliteto⊠v p. bi po njegovo moralo biti govora o zaporedju âŠpoliakordov⊠v eni in isti âŠtonalitetiâŠ. Naslednji primer iz PetruÅ¡ke Stravinskega je npr. poliharmonski in ne politonaliteten:
(MILLER 1930: 98)
TakÅ¡ne razprave o skoraj nepomembnih podrobnostih spominjajo na problematiÄen odnos med âŠbiakordom⊠in âŠpoliakordom⊠(gl. KR âŠbiakorda⊠in âŠpoliakordaâŠ) oziroma med âŠbitonalnostjo⊠in âŠpolitonaliteto⊠(gl. KM âŠbitonalnosti⊠in kritiko âŠtonaliteteâŠ).
GL: âŠbiakordâŠ, âŠharmonijaâŠ, âŠpoliakordâŠ, âŠpolitonalitetaâŠ.
â¹FRâº, 67 = vodilka k âŠpoliakorduâŠ