ANG: open form; NEM: offene Form; FR: forme ouverte; IT: forma aperta.
ET: Lat. forma = oblika.
D: 1) »’Klavierstuck XI’ … prenaÅ¡a ideje âŠÄasovnega polja⊠v veliko obliko (formo) … ‘glasba’ ne obstaja brez njene uresniÄitve v âŠzvoku⊠… Instrumentalna glasba se vse bolj izogiba ponavljanju, mehaniÄnosti, s tem tudi reprodukciji …; vse bolj zahteva interpreta, ki je … v oblikovanju1 odprt, nepredvidljiv in soustvarjalen.« (STOCKHAUSEN 1964b: 69)
2) »Z ‘odprto obliko’ je treba najprej razumeti dela, kjer so posamezni odlomki fiksirani in nespremenljivi, zaporedje delov pa je variabilno in se prepuÅ¡Äa interpretu. Variabilnost je estetsko sicer fikcija. Za posluÅ¡alca ne obstaja; sprejema verzijo, ki jo sliÅ¡i, ne pa drugih moÅŸnih verzij, ki bi jih interpret lahko izbral. âŠVariabilna oblika⊠(forma) na papirju je pri izvedbi fiksirana; Äeprav je forma kategorija, ki se nanaÅ¡a na rezultat, ki ga sliÅ¡imo, ne pa na metodo, potem ‘odprta oblika’ ni ‘odprta’.« (DAHLHAUS 1966a: 74)
3) »(Naslov) ‘O teoriji odprte forme’ ne ÅŸeli reÄi, da o tem problemu ÅŸe obstaja sklenjena teorija. Nasprotno, naslov namiguje na sodobno nemoÅŸnost (obstoja) takÅ¡ne teorije. Pravzaprav sploÅ¡ni pojem ‘odprta oblika’, v katerem se zdruÅŸujejo gibljivost, variabilnost, veÄpomenskost in druga, precej razliÄna naÄela, samo prikriva formo.« (BOEHMER 1967: 5)
KR: V D 1 je odprtost oblike (forme) omenjena prviÄ, in sicer v povezavi s posebnimi nalogami interpreta, Äeprav je Stockhausenov KlavierstÃŒck XI primer za âŠveÄpomensko obliko⊠kot podvrsto o. o. D 2 in 3 izraÅŸata razumljivo kritiÄnost do pojma, pri Äemer je D 3 posebej zanimiva, saj izhaja iz edine strokovne razprave, kjer se je poskuÅ¡ala utemeljiti »teorija odprte oblike«. Sicer so skoraj vse doloÄitve pomena tega pojma enako kritiÄne (gl. o tem tudi â¹GLâº, 70â71), vendar se enaki vrsti kritiÄnosti lahko izpostavijo vsi pojmi, ki s svojim pomenom skuÅ¡ajo reÅ¡iti odnos med vsebino (gradivom) in obliko (formo) v âŠglasbi 20. stoletja⊠(gl. KR âŠindividualne oblikeâŠ).
V â¹MELZâº, Il, 714, je o. o. dojeta kot sopomenka âŠvariabilne⊠ali mnogopomenske oblike. âŠVariabilna oblika⊠je sicer manj »veÄpomenska« od mnogopomenske oblike (gl. KR âŠindividualne oblike⊠in âŠmobilne oblikeâŠ; mnogopomensko obliko je namreÄ bolje zamenjati z âŠveÄpomensko obliko⊠â gl. KR âŠveÄpomenske oblikeâŠ).
GL: âŠaleatorikaâŠ, âŠimprovizacijaâŠ, âŠnedeterminacija⊠= (indeterminacija), âŠwork in progress⊠= (delo v nastajanju).
PRIM: âŠindividualna oblikaâŠ, âŠmobilna oblika⊠= (spremenljiva oblika), âŠtrenutek, trenutna oblikaâŠ, âŠvariabilna oblikaâŠ, âŠveÄpomenska oblikaâŠ.
BLUMRÃDER 1984a; â¹BOSSâº, 113â120; â¹CANâº, 403; â¹EHâº, 235â236; â¹Gâº, 139â146; â¹GRâº, 132 = sopomenka âŠmobilne oblikeâŠ; â¹IMâº, 272; â¹Mâº, 549; â¹Pâº, 221; â¹RANâº, 561 = vodilka k: âŠaleatoriÄni glasbiâŠ; â¹SLONâº, 1473; â¹Vâº, 531
1 V izvirniku: »Formgebung« (gl. KM âŠindividualne oblikeâŠ).