FR: métatonalité.
ET: Predpona meta- od grš. predloga metá = po, za, čez, tj. za izražanje spremembe (‹KLU›, 475); ♦tonaliteta♦.
D: Naziv za ♦sistem♦, iz katerega izhaja ♦lestvica♦, ki se »nahaja na drugi strani ♦tonalitet♦ in ♦atonalitet♦ in ki ju skuša zediniti« (‹BOSS›, 84).
KM: Pojem izhaja od francoskega skladatelja Claudea Ballifa (gl. BALLIF 1956). V njem se »vidi širitev ♦tonalitete♦, ki se razlikuje od ♦atonalitete♦. Ballilova metatonaliteta temelji na na ♦lestvici♦ z 11 ♦toni♦ … ♦Ton♦, ki manjka, zadostuje kot sugestija ♦tonalitete♦, hkrati pa je samoumeven obstoj totalne ♦kromatike♦. Ballif verjame, da je na ta način sistematiziral Schönbergovo ♦prosto tonaliteto♦ iz obdobja Pričakovanja.« (‹GR6›, II, 95)
KR: Metatonaliteta sodi k tistim pojmom v ♦glasbi 20. stoletja♦, s katerimi se skuša nadomestit ♦atonaliteto♦ (kot npr. ♦prototonaliteta♦ ali – kakor je predlagal Schönberg – ♦pantonaliteta♦ in ♦politonaliteta♦). Njegov pomen pa je vendarle omejen izključno na skladateljsko teorijo C. Ballifa.
GL: ♦atonaliteta♦, ♦mikrotonaliteta♦, ♦prototonaliteta♦, ♦prosta tonalilteta♦.
PRIM: ♦antitonaliteta♦, ♦atonikaliteta, atonikalitetnost, atonikalnost♦, ♦bitonaliteta♦, ♦metatonalitetnost♦ = (♦metatonalnost♦), ♦multitonaliteta♦, ♦nestalna tonaliteta♦, ♦pantonaliteta♦, ♦razširjena tonaliteta♦, ♦prosta tonaliteta♦, ♦suspendirana tonaliteta♦, ♦tonaliteta♦.
‹CH›, 302