ANG: chromaticism; NEM: Chromatik; FR: chromatique (pridevnik), Chromatisme; IT: cromatismo.
ET: Grš. chrôma = ♦barva♦, v glasbi: vrsta ♦lestvice♦.
D: »1. (Naziv za) sosledje polstopinj, ki nastajajo z zvišanjem ali znižanjem ♦tonov♦ diatonske ♦lestvice♦. 2. (Naziv za) tonski ♦sistem♦, ki ima za osnovo delitev oktave na dvanajst enakih temperiranih delov (tj. temperiranih malih sekund – op. N. G.).« (‹HI›, 94–95)
KM: Kromatika ni eminenten pojem terminologije ♦glasbe 20. stoletja♦, se pa tukaj vseeno navaja zaradi sestavljank, ki so nastale iz njega kot osnove (♦hiperkromatika♦, ♦ultrakromatika♦), ki pa so pomembne v termonologiji ♦glasbe 20. stoletja♦.
V KM ♦celostopinjske lestvice♦ se razlaga, zakaj je v ta Pojmovnik uvrščena kromatična ♦lestvica♦ kot tista, ki lestvično uporablja kromatično zgradbenost.
GL: ♦hiperkromatika♦ = ♦ultrakromatika♦, ♦kromatični klaster♦, ♦ultrakromatika♦ = ♦hiperkromatika♦.
PRIM: ♦kromatizem♦.
‹APE›, 56; ‹BKR›, I, 250–251; ‹CAN›, 115–116; ‹DG›, 158; ‹GR›, 49 = samo pridevnik »chromatic«; ‹GR6›, IV, 377–378 = samo pridevnik »chromatic«; ‹HO›, 202–205; ‹IM›, 73; ‹L›, 103–104; ‹LARE›, 317; ‹MELZ›, II, 390; ‹MGG›, III, 405–407; ‹MI›, I, 545–546; ‹P›, 108; ‹RAN›, 164, 165; ‹RIC›, I, 576 = pridevnik »cromatico«; ‹HU›, 172–173; ‹V›, 142