ANG: collective improvisation; NEM: kollektive Improvisation; FR: improvisation collctive.
ET: Lat. collectivus = zbran, od colligere = zbrati, zbirati, od cum = z in legere = brati (â¹KLUâº, 395, 390); âŠimprovizacijaâŠ.
D: Naziv za podzvrst âŠskupinske improvizacije⊠v kateri, poleg profesionalnih glasbenikov, obvezno sodeluje tudi obÄinstvo.
KM: VkljuÄevanje obÄinstva v izvedbeni postopek je pogosto v âŠglasbi 20. stoletjaâŠ, Å¡e posebej v tistih skladbah, ki raziskujejo moÅŸnosti âŠimprovizacijeâŠ. Tako se v D 1 âŠakcijske glasbe⊠opozarja na moÅŸnost vkljuÄevanja obÄinstva, sploh v âŠmixed media⊠in v âŠhappeninguâŠ. V D 2 âŠperformansa⊠se opozarja na razliko med âŠperformansom⊠in âŠhappeningomâŠ, ki temelji na tem, da v âŠperformansu⊠obÄinstvo le opazuje/posluÅ¡a, ne vkljuÄuje pa se v dogajanje tako kot v âŠhappeninguâŠ. V D 2 âŠglasbe 20. stoletja⊠se omenja âŠimprovizacija⊠z obÄinstvom v nekaterih delih F. Rzewskega in C. Cardewa. V D 2 âŠmultimedije⊠se omenja skladba The Maze (1967) L. Austina, v realizaciji katere prav tako sodeluje obÄinstvo. V D âŠpremiÄnega koncerta⊠se prav tako omenja specifiÄna funkcija obÄinstva v skladbi Versuch fÃŒr Alle (1969) E. Karkoschke, v kateri je s posebno partituro definirano sodelovanje obÄinstva. Vloga obÄinstva v Xenakisovi âŠstrategijski glasbi⊠je prav tako specifiÄna (gl. D 2 in KR âŠstrategijske glasbeâŠ). Podobno vlogo ima tudi v Pouseurovi/Butorovi operi Votre Faust (1961â1967), kjer se z glasovanjem doloÄa usoda protagonistov. ObÄinstvo je poseben korektiv v âŠprosti improvizaciji⊠Globokarjeve skupine New Phonic Art (gl. D 5 âŠimrpovizacijeâŠ), Äeprav vanjo ni neposredno vkljuÄeno.
KR: Ravno glede na vse razliÄne naÄine vkljuÄevanja obÄinstva v izvedbo, ki so navedeni v KM, je kolektivno improvizacijio koristno â v smislu â D razlikovati od âŠskupinske improvizacijeâŠ, katere pomen se omejuje na ÂâŠimprovizacijo⊠profesionalnih improvizatorjev brez neposrednega odnosa do obÄinstva, prav tako v âŠjazzu⊠in v âŠjam sessionu⊠npr. (gl. D âŠskupinske iprovizacijeâŠ). Kolektivna improvizacija je lahko tudi âŠprosta improvizacijaâŠ, odvisno od vrste predloge za improviziranje (gl. D in KR âŠproste improvizacijeâŠ), vendar zelo redko â Äe pa ÅŸe, potem je to najpogosteje v âŠhappeninguâŠ, zaradi njegovega provokativnega odnosa do obÄinstva (gl. KR âŠhappeningaâŠ).
GL: âŠakcijska glasbaâŠ, âŠhappeningâŠ, âŠimprovizacijaâŠ, âŠintermedia (atr)⊠= âŠmixed media (art) = âŠmultimedia (art)âŠ, âŠkontorolirana imrpovizacijaâŠ, âŠperformansâŠ, âŠpremiÄni koncertâŠ, âŠprosta improvizacijaâŠ.
PRIM: âŠskupinska improvizacijaâŠ, âŠkolektivna skladbaâŠ.
â¹GRJâº, I, 232; LEVAILLANT 1981
