ANG: cacophony; NEM: Kakophonie, Missklang; FR: cacophonie; IT: cacofonia.
ET: GrÅ¡. kakophÅnÃa, od kakós = slab, hudoben (â¹DUDâº, 320); phÅnáž = glas, âŠzvok⊠(â¹KLUâº, 544).
D: »(Naziv za) neprijeten vtis, ki ga daje neki glasbeni odlomek ali vrsta âŠakordov⊠zaradi ostrih, nakopiÄenih disonanc v horizontalni in vertikalni smeri. Izraz kakofonija ima le relativen smisel, odvisen od evolucije glasbenih izraznih sredstev. Å tevilna dela, ki so jih sodobniki vÄasih imenovali za kakofoniÄna (opere R. Wagnerja), so ÅŸe zdavnaj izgubila ta epiteton, ker na poznejÅ¡e generacije ne delujejo veÄ kakofonsko.« (â¹MELZâº, II, 294)
KM: NEM pojem »Missklang« se nahaja v â¹BRâº, 177, in v â¹HIâº, 227, v â¹Lâº, 291, ga pa ni.
KR: Pridevnik »kakofoniÄen«, ki je naveden v D, je napaÄen, ker samostalnik ni »kakofonika«, temveÄ kakofonija. Ustrezneje je torej »kakofonski«.
Äeprav je v D dobro poudarjena zgodovinska dimenzija pojma, se v terminologiji âŠglasbe 20. stoletja⊠pogosto uporablja, s Äimer je upraviÄena njegova prisotnost v tem Pojmovniku.
â¹BASSâº, I, 428; â¹FRâº, 13; â¹HOâº, 132; â¹LAREâº, 216; â¹Pâº, 126; â¹RICâº, I, 356