AN: harmonic, harmonics; NEM: Harmonische, harmonische Töne; FR: son(s) harmonique(s), harmonique(s); IT: (suono) armonico, armonici (suoni).
ET: Grš. harmonía = harmonía = združevanje, zlaganje, skladanje, od harmózein = spojiti, združiti. (‹KLU›, 294); ♦ton♦.
D: »(Naziv za) nadton ali ♦parcialni ton♦, tj. za eno izmed komponent sestavljenega ♦zvoka♦. Frekvenca harmonika je, kot večkratnik frekvenc ♦temeljnega tona♦, celo število.« (‹V›, 300).
KR: V literaturi se harmonik pogosto navaja kot sopomenka ♦parcialnega tona♦, kar je napačno, že zaradi ET pojma. V ‹CAN›, 239, se jasno opozarja na to, da se je sopomenskost harmonika in ♦parcialnega tona♦ uveljavila skozi uporabo, čeprav so »pravzaprav ♦parcialni toni♦ tisti instrumentalni harmoniki, ki izhajajo iz delnega nihaja zvočnega telesa, ne pa iz nihaja po njegovi celotni dolžini« (v to D ♦parcialnega tona♦se zlahka podvomi, vendar v ‹CAN› ♦parcialnega tona♦ sploh ne najdemo kot samostojnega pojma). V ‹HO›, 949, se navaja ANG-ustreznica »overtone« (= nadton, ♦parcialni ton♦), NEM-različica »Oberton« in IT-različica »suono armonico«. V ‹BR›, 139 in v ‹L›, 396, se prav tako navaja NEM ekvivalent. V ‹APE›, 128, se vrsta harmonikov definira kot »vrsta akustičnih harmonikov« (nadtonov, ♦parcialnih tonov♦). Vendar so harmoniki lahko samo tisti ♦parcialni toni♦, katerih frekvenca kot večkratnik frekvence ♦temeljnega tona♦ je celo število, glede na D (ki se ponavlja v ‹IM›, 161, ‹MI›, II, 421, in v ‹RAN›, 364). Zato se v ‹EH›, 129 in ‹HU›, 942–943, ♦parcialni toni♦, ki ne zadovoljujejo tega pogoja imenujejo »neharmoniki«, ki se nahajajo npr. v ♦šumu♦ in v ♦zvoku♦ zvonov. Pojem je torej reba uporabljati izključno v najožjem pomenu.
Zanimivo je, da h. ni kot posebne alineje ne v ‹MELZ› in ne v ‹HU›.
Harmoniki vsekakor prispevajo k nastanku ♦zvokov(n)e barve♦, vendar je njegova natančna vloga pri tem sporna (gl. D 3 ♦zvokov(n)e barve♦). Znano je, da so za ♦zvokovno barvo♦ bolj odgovorni ♦formanti♦.
Treba je tudi poudariti, da so harmoniki, v smislu, ki se ga tukaj priporoča za uporabo, pravzaprav ♦sinusni toni♦.
GL: ♦harmonični klaster♦, ♦sinusni nihaj, ton, val♦ = (sinusoidalni nihaj, ton, val), ♦temeljni ton♦, ♦ton♦, ♦zvokov(n)a barva♦ = (barva) = barva zvoka = (zvočna barva), ♦zvokovni spekter♦ = (spekter) = (zvočni spekter).
PRIM: ♦alikvot(i), alikvotni ton(i)♦, ♦formant(i)♦, ♦parcialni ton(i)♦.
‹BASS›, I, 33; ‹CH›, 300; ‹DG›, 22–23; ‹FR›, 38; ‹GRI›, II, 129–130; ‹GR6›, VIII, 165–167; ‹HI›, 197 = vodilka k »Obertöne« = nadtoni; ‹LARE›, 713–714; ‹RIC›, I, 111–112