ANG: world music; NEM: Weltmusik; FR: musique mondiale.
D: 1) »Pojem, ki je nastal po analogiji z Goethejevo ‘svetovno književnostjo’, pomemben pa je postal šele po obdobju nacionalnih slogov v 19. stoletju in z ♦novo glasbo♦ 20. stoletja … v smislu mednarodnega glasbenega jezika.1 K temu so najbolj prispevale konstruktivne metode ♦dodekafonije♦ in ♦serialna tehnika♦ … Heinrich Strobel je leta 1955 Festival Mednarodnega društva za ♦sodobno glasbo♦ v Baden-Badnu označil kot festival glasb sveta.« (‹EH›, 387)
2) »Človek vsebuje v sebi celotno človeštvo. Evropejec lahko doživlja glasbo z Balija, Japonec mozambiško glasbo, Mehičan indijsko glasbo. Človek je namreč neverjetno odprt za nove zvoke, tiste, ki jih prvič doživi. Glasbena izvedba ga lahko tako močno pretrese ali razveseli, da se mu zazdi, da je znova odkril nekaj, kar je bilo dolgo prikrito in pozabljeno.« (STOCKHUSEN 1978b: 468)
3) »Glasba sveta se zdi rahlo nebogljen, v skrajnem primeru pa tudi neprimeren pojem za ♦rock glasbo♦ in ♦pop glasbo♦, ki ni nastala v Severni Ameriki ali v Evropi, temveč v t. i. tretjem svetu, predvsem v Afriki … Na začetku vala glasb sveta, leta 1988, so nastale plošče Petra Gabriela (So), Paula Simona (Graceland) in skupine Talking Heads (Naked) ter plošča producentskega podjetja Coldcut s skupino Erik B. & Rakim, v katero je vnešena jemenska ljudska pesem.1 To pesem je pela izraelska pevka ♦popevk♦ Ofra Haza. Uspeh plošče je spodbudil novinarje in diskografsko industrijo na način, da so začeli sredi osemdesetih raziskovati ♦pop rock♦ glasbo Azije in Afrike in še neizkoriščene ♦zvoke♦. Temu trendu so sledili ♦rock♦ glasbeniki v Evropi in (v manjši meri) v Severni Ameriki … Diskografska industrija je takoj unovčila trend in od takrat naprej se je na vsak ♦aranžma♦ z eksotičnimi glasbili prilepila etiketa ‘glasbe sveta’, ‘worl music’ ali preprosto ‘etnopop’.« (‹HK›, 424–425)
KR: Ta popularen pojem, ki vsebuje veliko nejasnih pomenov (nekateri so omenjeni v D 1 in 3; v ‹HK›, 424, se navajajo še nekateri pomeni v zvezi z ♦jazzom♦, ki jih tukaj ne bomo omenjali), naj bi imel povsem jasen pomen v skladateljski teoriji K. Stockhausena (gl. D 2). Čeprav D 2 ni pravilna D pojma, je jasno, kaj si Stockhausen predstavlja pod tem pojmom: v povezavi s Telemusik in s Himnami govori npr. o »intermodulaciji starih ‘objet trouvéjev’ in novih ♦zvočnih dogodkov♦« ter o »univerzalnosti preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, držav in območij, ki so drug od drugega oddaljeni« (cit. iz ‹BOSS›, 30; prim. KM ♦lepljenke, tehnike lepljenke♦).
Priljubljenost tega pojma (ne glede na zamegljenost njegovega pomena) ne dopušča omejevanja njegovega pomena, kljub temu bi pa v mislih morali imeti predvsem njegov pomen znotraj skladateljske teorije K. Stockhausena. (D 1 in 3 kažeta pomanjkljivosti v pomenu pojma.)
GL: ♦metaglasba♦, ♦pop, pop glasba♦ (glede na D 3), ♦rock, rock glasba♦ (glede na D 3), ♦tretji tok♦ = third stream.
1 V izvirniku se tukaj navaja »Volkslied«. Gl. KR ♦folk, folk-glasba, folk-slog♦.