NEM: Faktur; FR: facture; IT: fattura.
ET: Lat. factura = izdelovanje, obdelava, iz facere = delati, narediti, izdelovati (â¹DUDâº, 173).
D: »(Naziv za) naÄin pisanja, skladanja, za umetniÅ¡ko oblikovanje kakÅ¡ne skladbe.« (â¹HIâº, 151)
KM: Pojem se, v povsem specializiranem pomenu, ki ga na tem mestu ne bomo posebej obravnavali, pojavlja v Schaefferjevi teoriji âŠkonkretne glasbe⊠(gl. â¹GUIâº, 117â118).
V â¹Lâº, 188, je pojem napaÄno naveden kot sopomenka âŠstruktureâŠ, v â¹Pâº, 79, pa celo kot sopomenka âŠtekstureâŠ.
KR: Naziv se po pomenu v glasbenem smislu delno enaÄi s »slogom«, vendar je obÅ¡irnejÅ¡i: razume se kot naÄin, na kateri je skladana skladba. Äe se ta naÄin opisuje, se lahko uporabljajo pojmi za klasifikacijo sloga (enoglasni, homofoni, polifoni â gl. D 1 âŠtekstureâŠ), Äeprav v âŠglasbi 20. stoletja⊠niso povsem zadovoljivi (gl. KR â t. a in b âŠtekstureâŠ). Zato se v â¹GLâº, 67, predlaga pomen pojma, ki bi, v razmerju do âŠstrukture⊠in âŠtekstureâŠ, moral olajÅ¡ati zapleteno razmerje med gradivom in obliko v âŠglasbi 20. stoletja⊠(gl. â¹Gâº, 7, 129â133; â¹GLâº, 67, posebno glede na âŠpredurejanje gradiva⊠in âŠskladanje od zaÄetkaâŠ, ki zahtevata uvajanje pojma âŠindividualne oblikeâŠ: »Faktura ⊠razume naÄin organiziranja gradiva v formo s strogim upoÅ¡tevanjem doloÄenih preskriptov, shem in modelov. Fakturna organizacija forme se lahko oceni samo po ujemanju rezultata s preskriptom, shemo in modelom, zato ne posega v problem razmerja med posameznim in celoto (kot npr. v âŠstrukturi⊠in âŠteksturiâŠ). Glede na to, da je kot rezultat podrobne ‘reprodukcije’ predpisanih kompozicijsko-tehniÄnih postopkov neustrezna naravi novoglasbene sistematiÄnosti, nas (fakturna) organizacija gradiva na tem mestu ne zanima.«
»Neustreznost naravi novoglasbene sistematiÄnosti« se kaÅŸe predvsem v takÅ¡nih lastnostih kompozicijsko-tehniÄnih postopkov v âŠglasbi 20. stoletjaâŠ, kot so nujnost âŠpredurejanja gradivaâŠ, âŠskladanje od zaÄetka⊠in âŠindividualna formaâŠ. Poleg tega lahko izpostavimo le dve tehniki (âŠdvanajsttonsko⊠in âŠserialnoâŠ), ki nekako delujeta kot preskripti, sheme, modeli. Vsekakor je pojem koristen kot oznaka za rezultate, dobljene s takÅ¡no tehniko, po Äemer se lahko jasno razlikuje od âŠstrukture⊠pa tudi âŠtekstureâŠ. Vendar je preveÄ obremenjen s primarnim pomenom v smislu D, Äeprav bi se lahko povsem jasno uporabljal v tem smislu.
PRIM: âŠstrukturaâŠ, âŠteksturaâŠ.
