AN: clavinet; NEM: Clavinet.
ET: SrednjeveÅ¡ko lat. clavis (mnoÅŸina: claves) = tipka, (-e), iz lat. clavis = kljuÄ. Razvoj pomena iz srednjeveÅ¡ke latinÅ¡Äine lahko pojasnimo s funkcionalnim dojemanjem tipk na glasbilu: tipke (claves) so rabile za odpiranje in zapiranje dotoka zraka na âŠorglahâŠ. Pozneje se je pomen razÅ¡iril na vsa glasbila, na katerih tipke vzbudijo nihanje strun. (â¹KLUâº, 375).
D: »(Naziv za) âŠelektronski glasbeni instrumentâŠ, vrsto âŠelektiÄnega klavirjaâŠ, ki ga je podjetje Hohner proizvedlo v zgodnjih Å¡estdesetih letih. Naziv izhaja iz delne sorodnosti z akustiÄnim instrumentom klavikordom: s pritiskom na tipko kratka kovinska ploÅ¡Äica pritisne na nakovalce in s tem zatrese struno, katere nihaje prevzema magnetofonska zvoÄnica ter jih pretvarja v elektronske âŠsignaleâŠ.« (â¹DOBâº, 24â25) »âŠZvok⊠clavineta je zelo bogat s âŠparcialiâŠ, je oster in perkusiven.« (â¹RUFâº, 83)
GL: âŠelektriÄni klavirâŠ, âŠelektronski glasbeni instrumentiâŠ.
â¹GRIâº, I, 428; â¹HKâº, 81; â¹KNâº, 50