ANG: quotation (technique); NEM: Zitat; FR: citation, technique de citation; IT: citazione, tecnica di citazione.
ET: Lat. citare = navesti, navajati; citirati, sklicevati se (â¹KLUâº, 815); grÅ¡. tekhnikós = umeten, spreten, iz tekhne = umevanje (umetnost), veÅ¡Äina, znanje â¹KLUâº, 724).
D: 1) »Ljudske pesmi kontrapunktne obdelave, podane v cantus firmusu, citati ⊠Dies irae so bili stoletja priljubljeni viri aluzivnih citatov. Richard Strauss je vstavil temo posmrtne koraÄnice iz Beethovnove Eroice v partituro svojih Metamorfoz … Alban Berg je citiral Bachov koral Es ist genug v svojem Violinskem koncertu … Redki niso niti citati skladateljev iz lastnih partitur; ⊠primer je egocentriÄna vrsta citatov, ki jih je uporabil Strauss v partituri simfoniÄne pesnitve Junakovo ÅŸivljenje. Najbolj neobiÄajen izbor razliÄnih tematskih izvleÄkov, spominov in opominov pa je mogoÄe najti v Sinfonii Luciana Beria, kjer citira transformirane odlomke iz del Mahlerja, Debussyja, Ravela i drugih.« (â¹SLONâº, 1426)
2) »Umetnost tistega, ki je citiral, je bila v tem, da je s citatom moral ravnati tako, da je ostal prepoznaven kot tuje delo, kljub temu pa se je integriral v novo celoto. Vse to se je dogajajo med letoma 1600 in 1900, ko je bilo, kljub slogovnim razlikam v glasbi, mogoÄe vse zvesti na tonalitetno gradivo. To se je v 20. stol. nehalo, tako v Dunajski Å¡oli kot pri Stravinskem in Hindemithu. Citat je sicer Å¡e naprej ostal sofisticirana aluzija, vendar je zaradi razlik v sredstvih, ki jih je uporabljal tudi v novem kontekstu, v katerem se je nahajal, dobil novo dimenzijo, ironiÄno kritiko. To novo linijo predstavljajo vojaÅ¡ka koraÄnica v Hindemithovem Koncertu za violo in orkester, adaptacije Pergolesija, ki jih je naredil Stravinski v ‘Pulcinelli’, in citati Rossinijeve glasbe v ‘Igri kart’. Poleg tega najdemo nostalgiÄni citat (napev) ‘O du lieber Augustin’ v Schönbergovem II. godalnem kvartetu, lendlerja in Bachov koral v Bergovem Violinskem koncertu. Vse to se pojavi na podlagi Å¡tevilnih aluzij na ljudske pesmi v Mahlerjevih simfonijah.« (â¹Gâº, 166)
KM: ObseÅŸneje o uporabi c. v âŠsodobni glasbi⊠gl. v KÃHN 1972.
KR: Obe D ponujata Å¡tevilne koristne in simpatiÄne primere za uporabo c. in c. t. Vendar je treba jasneje razmejiti njihovo funkcijo v tradiciji in v âŠglasbi 20. stoletjaâŠ, posebej ko govorimo o aluzivnosti. VpraÅ¡anje je npr., ali je bil cantus firmusi kot kontrafaktura v poznem srednjem veku in renesansi vedno jasno aluziven (tako kot navaja D 1, ki govori izkljuÄno o aluzivnem c.): najprej je Å¡lo za sistem konvencij, ki ga je postavil skladatelj, ne da bi se ukvarjal s tem, ali bo doloÄen citat kot konvencija prepoznan ali ne. (Å tevilni primeri iz zgodovine glasbe bi to lahko potrdili, vendar se v Pojmovniku z njimi ne bomo ukvarjali). Po drugi strani c. v âŠglasbi 20. stoletjaâŠ, ko se znajde v neprimernem kontekstu, ni nujno po aluzivnosti vedno kritiÄno ironiÄen (kot trdi D 2). TeÅŸko je govoriti o ironiji v odnosu Stravinskega do Pergolesija ali v Rossinijevem odnosu v Pulcinelli ali v Igri kart. âŠCitat⊠napeva Du lieber Augustin v 2. stavku Schönbergovega II. godalnega kvarteta, torej v skoraj antitonalitetnem kontekstu, je v BUDDE 1972: 30 razloÅŸen kot Schönbergovo sporoÄilo o koncu âŠtonalitete⊠(gl. tudi â¹GLâº, 188 â zaz. A.II.3.d/3 in 190 â zaz. A.II.3.d/5). Popolnoma drugaÄen je pomen c. (predvsem v 3. stavku) Sinfonie L. Beria (gl. ALTMANN 1977).
Na podlagi tako raznolikih primerov c. bi lahko razmislili o pomenski distinkciji med c., âŠkolaÅŸem⊠in âŠmontaÅŸoâŠ. (V D 2 in v KR âŠkolaÅŸa, kolaÅŸne tehnike⊠lahko opazimo ta problem, ki se sicer omenja ÅŸe v â¹KNâº, 50.). Torej c. t. s âŠtehniko montaÅŸe⊠ustvarja âŠkolaş⊠kot konÄni rezultat uporabe teh tehnik. Te distinkcije ne moremo vedno izvesti, vendar je npr. v 3. stavku Beriove Sinfonie in v Å¡tevilnih drugih opusih B. A. Zimmermanna (gl. KM âŠkolaÅŸa, kolaÅŸne tehnike⊠in D 2 âŠpluralizmaâŠ) povsem sprejemljiva.
GL: âŠmetaglasbaâŠ, âŠmusic for tape, tape musicâŠ, âŠpluralizem⊠(D 2).
PRIM: âŠkolaÅŸ, kolaÅŸna tehnika (skladanja)⊠= (collage), âŠmontaÅŸa, tehnika montaÅŸeâŠ.
â¹BKRâº, IV, 370â371; â¹BRâº, 178â179; â¹BOSSâº, 29â33; â¹EHâº, 403â405; â¹GLâº, 77â78; â¹GRâº, 145; â¹HKâº, 437â438; â¹KNâº, 238; â¹Lâº, 657; â¹Mâº, 549; â¹Pâº, 43