BOSSA NOVA

ANG: bossa nova, bossa-nova; NEM: Bossa No­va, Bossa nova; FR: bossa nova; IT: bossa nova.

ET: V brazilskem slengu = nekaj, kar je skrajno moderno, zadnji krik (mode) (‹BP›, 77; ‹KLU›, 99).

D: »(Naziv za) slog v glasbi brazilskega izvora z elementi ♩sambe♩ in ♩cool jazza♩. Popularen je bil v ZdruÅŸenih drÅŸavah Amerike v Å¡estdesetih letih, vendar so Å¡tevilne melodije bosse nove postale skelet ♩jazz♩ repertoarja. Bossa nova je pritajena, njene izrazne ♩harmonije♩ pa so osnova za subtilne ♩improvizacije♩. V tipični pesmi bobnar in akustični kitarist igrata trodelne figure na Å¡tiridobni ritem.

Umirjeno sinkopiranje 
 na značilen način preÅŸema melodijo 
 Bossa nova se prvič pojavi v Braziliji s 
 skladbo Chega da saudade (1958) Antonia Carlosa Jobima. Leta 1962 je kitarist Charlie Byrd … s Stanom Getzem posnel svojo Jazz Sambo … Sredi Å¡estdesetih let … so Herbie Mann, Paul Winter in Sergio Mendes … posneli nekaj odličnih skladb v stilu bossa nove.«

(‹GRJ›, I, 139)

KR: Pojem se – brez razloga – piše z vezajem le v ‹RAN›, 103.

GL: ♩cool jazz♩, ♩jazz♩, ♩latinski jazz♩, ♩popularna glasba♩, ♩samba♩, ♩zabavna glasba♩.

‹BASS›, I, 384; ‹BKR›, I, 162; ‹FR›, 12; ‹GR6›, Ill, 77–78; ‹HI›, 71; ‹LARE›, 179; ‹MELZ›, I, 234

error: Content is protected !!