ANG: indeterminacy; NEM: Indetermination, Unbestimmtheit; FR: indetermination.
ET: Lat. predpona in- zanika osnovo (â¹KLUâº, 329), zato je tu prevedena z ne-; determinatio = meja, konec; determinare = omejiti, doloÄiti; iz predl. de = iz in terminare = omejiti, zakljuÄiti (â¹KLUâº, 129, 138).
D: 1) »Nedeterminacija se nanaÅ¡a na glasbeno gradivo, ki je pred izvedbo nepredvideno. Izraz se uporablja tudi kot naziv za glasbo, ki je predvidena pred izvedbo, vendar je skladana po naÄelu âŠoperacij nakljuÄja⊠… Izraz âŠaleatorika⊠je Boulezova zelo natanÄna sopomenka za nedeterminacijo, ki jo danes bolj uporabljajo pisatelji kot skladatelji.« (â¹Vâº, 336)
2) »Izraz je uvedel Cage in mu dal prednost pred âŠaleatorikoâŠ. Razlikoval je dela, ki so ‘nedeterminirana po naÄinu skladanja’ (tj. konvencionalno partituro dobimo z âŠoperacijami nakljuÄjaâŠ), in dela, ki so ‘nedeterminirana po izvedbi’ (tj. partitura dopuÅ¡Äa prosto pot izvajalcem). Primer prve vrste nedeterminacije je Music of Changes in druga dela iz petdesetih let. V drugo vrsto sodijo mnoga Cageeva pozna dela, ki odkrivajo Å¡irok razpon sredstev v izogib poudarjanju skladateljske namere: âŠgrafiÄna notacija⊠(Concert), âŠverbalna partitura⊠(Inlet), razpolaganje z mnoÅŸico moÅŸnosti (HPSCHD).« (â¹GRâº, 96)
3) »Interpretacija kake nedeterminirane partiture je nujno edinstvena. Ne more se ponoviti. Äe se izvaja drugiÄ, je rezultat drugaÄen. Z izvedbo se torej niÄ ne doseÅŸe, ker se taka izvedba lahko razume samo kot objekt v Äasu. Posnetek take izvedbe nima veÄje vrednosti od razglednice. OmogoÄa le vpogled v nekaj, kar je minilo, medtem ko je bila sama akcija nepoznavanje neÄesa, kar se Å¡e ni zgodilo.« (CAGE 1961a: 39)
KM: D 1 in 2 sta izbrani namerno, ker jasno poudarjata razliko med âŠaleatoriko⊠in n.
KR: V D 4 âŠaleatorike⊠se skuÅ¡a doloÄiti razliko med âŠaleatoriko⊠in n., ki je nepozorno zanemarjena v â¹FRâº, 3, 42, â¹GR6âº, I, 237â242, â¹GR6âº, IX, 64 (= vodilka k âŠaleatorikiâŠ), v â¹IMâº, 7, 181, v â¹JONâº, 9â11, in v â¹RANâº, 28â29, 394. V â¹EHâº, 406, je oÄitno kritizirana uporaba âŠnakljuÄja⊠v aleatoriÄnih skladbah, kot so Stockhausenov Klavierstuck XI, Boulezova Tretja klavirska sonata in Pousseurovi Scambi: »Tisto, kar se v teh skladbah omenja kot âŠnakljuÄjeâŠ, so pravzaprav formalne sheme permutacije. V terminoloÅ¡kem smislu so iz takÅ¡nih urejanj oblike nastali dvomljivi nazivi, kot so usmerjeno, upravljano ali dirigirano âŠnakljuÄjeâŠ. Pri tem pa se spremembe, na katere je âŠnakljuÄje⊠vplivalo, niso opisovale z âŠnakljuÄjemâŠ, temveÄ s formalnimi manipulacijami.«
Ni priporoÄljivo izenaÄevati n. s âŠstohastiÄno glasboâŠ, ker je pri slednji âŠnakljuÄje⊠v rabi v oÅŸjem smislu, tj. v tistem, ki mu pripada po teoriji verjetnosti, na kateri sloni Xenakisova âŠstohastiÄna glasba⊠(gl. KR âŠstohastiÄne glasbeâŠ).
GL: âŠeksperiment, eksperimentalna glasbaâŠ, âŠgenerator nakljuÄja⊠(D 2), âŠimprovizacijaâŠ, âŠindividualna oblikaâŠ, âŠkolektivna improvizacijaâŠ, âŠnadzorovana improvizacijaâŠ, âŠnesliÅ¡na glasbaâŠ, âŠoperacije nakljuÄjaâŠ, âŠodprta oblikaâŠ, âŠpostserialna glasbaâŠ, âŠnakljuÄjeâŠ, âŠstatistiÄna glasbaâŠ, âŠstohastiÄna glasbaâŠ, âŠwork in progress⊠= (delo v nastajanju).
PRIM: âŠaleatorikaâŠ.
â¹BOSSâº, 70â72; â¹CP1âº, 240; â¹CP2âº, 341 = »indeterminate music«; â¹Gâº, 134â139; â¹GR6âº, IX, 64 = vodilka k âŠaleatorikiâŠ; â¹Mâº, 549; â¹SLONâº, 1458