Mesec: marec 2017

ANG: indeterminacy; NEM: Indetermination, Unbestimmtheit; FR: indetermination.

ET: Lat. predpona in- zanika osnovo (‹KLU›, 329), zato je tu prevedena z ne-; determinatio = meja, konec; determinare = omejiti, določiti; iz predl. de = iz in terminare = omejiti, zaključiti (‹KLU›, 129, 138).

D: 1) »Nedeterminacija se nanaša na glasbeno gradivo, ki je pred izvedbo nepredvideno. Izraz se uporablja tudi kot naziv za glasbo, ki je predvidena pred izvedbo, vendar je skladana po načelu ♦operacij naključja♦ … Izraz ♦aleatorika♦ je Boulezova zelo natančna sopomenka za nedeterminacijo, ki jo danes bolj uporabljajo pisatelji kot skladatelji.« (‹V›, 336)

2) »Izraz je uvedel Cage in mu dal prednost pred ♦aleatoriko♦. Razlikoval je dela, ki so ‘nedeterminirana po načinu skladanja’ (tj. konvencionalno partituro dobimo z ♦operacijami naključja♦), in dela, ki so ‘nedeterminirana po izvedbi’ (tj. partitura dopušča prosto pot izvajalcem). Primer prve vrste nedeterminacije je Music of Changes in druga dela iz petdesetih let. V drugo vrsto sodijo mnoga Cageeva pozna dela, ki odkrivajo širok razpon sredstev v izogib poudarjanju skladateljske namere: ♦grafična notacija♦ (Concert), ♦verbalna partitura♦ (Inlet), razpolaganje z množico možnosti (HPSCHD).« (‹GR›, 96)

3) »Interpretacija kake nedeterminirane partiture je nujno edinstvena. Ne more se ponoviti. Če se izvaja drugič, je rezultat drugačen. Z izvedbo se torej nič ne doseže, ker se taka izvedba lahko razume samo kot objekt v času. Posnetek take izvedbe nima večje vrednosti od razglednice. Omogoča le vpogled v nekaj, kar je minilo, medtem ko je bila sama akcija nepoznavanje nečesa, kar se še ni zgodilo.« (CAGE 1961a: 39)

KM: D 1 in 2 sta izbrani namerno, ker jasno poudarjata razliko med ♦aleatoriko♦ in n.

KR: V D 4 ♦aleatorike♦ se skuša določiti razliko med ♦aleatoriko♦ in n., ki je nepozorno zanemarjena v ‹FR›, 3, 42, ‹GR6›, I, 237–242, ‹GR6›, IX, 64 (= vodilka k ♦aleatoriki♦), v ‹IM›, 7, 181, v ‹JON›, 9–11, in v ‹RAN›, 28–29, 394. V ‹EH›, 406, je očitno kritizirana uporaba ♦naključja♦ v aleatoričnih skladbah, kot so Stockhausenov Klavierstuck XI, Boulezova Tretja klavirska sonata in Pousseurovi Scambi: »Tisto, kar se v teh skladbah omenja kot ♦naključje♦, so pravzaprav formalne sheme permutacije. V terminološkem smislu so iz takšnih urejanj oblike nastali dvomljivi nazivi, kot so usmerjeno, upravljano ali dirigirano ♦naključje♦. Pri tem pa se spremembe, na katere je ♦naključje♦ vplivalo, niso opisovale z ♦naključjem♦, temveč s formalnimi manipulacijami.«

Ni priporočljivo izenačevati n. s ♦stohastično glasbo♦, ker je pri slednji ♦naključje♦ v rabi v ožjem smislu, tj. v tistem, ki mu pripada po teoriji verjetnosti, na kateri sloni Xenakisova ♦stohastična glasba♦ (gl. KR ♦stohastične glasbe♦).

GL: ♦eksperiment, eksperimentalna glasba♦, ♦generator naključja♦ (D 2), ♦improvizacija♦, ♦individualna oblika♦, ♦kolektivna improvizacija♦, ♦nadzorovana improvizacija♦, ♦neslišna glasba♦, ♦operacije naključja♦, ♦odprta oblika♦, ♦postserialna glasba♦, ♦naključje♦, ♦statistična glasba♦, ♦stohastična glasba♦, ♦work in progress♦ = (delo v nastajanju).

PRIM: ♦aleatorika♦.

‹BOSS›, 70–72; ‹CP1›, 240; ‹CP2›, 341 = »indeterminate music«; ‹G›, 134–139; ‹GR6›, IX, 64 = vodilka k ♦aleatoriki♦; ‹M›, 549; ‹SLON›, 1458

ANG: delay unit, time processor; NEM: Verzögerungsgerät.

D: »(Naziv za) večnamenski elektronski ali elek­troakustični ♦modul♦ za ♦zakasnitev♦ zvočnih procesov ali procesov upravljanja. Naprave za zakasnitev so npr. v različnih napravah za uprav­ljanje npr. ♦generatorja ovojnice♦. Uporabljajo se tudi pri izenačevanju časovnih tokov v zvočnih ♦signalih♦, ki se s posebnimi … napravami prenašajo v večjih prostorih (npr. v cerkvah) na način, da ♦zvok♦, ki ga zvočnik oddaja, pride do poslušalca prej kot izvirni ♦zvok♦. Na ta način se izognemo motnjam, ki jih povzroča odmev … Obstajajo različne možnosti tehnične uresničitve (♦zakasnitve♦) … z napravo za zakasniteGL: 1. elektroakustični, na način, da je ♦signal♦ voden skozi posebne materiale. Npr. pri preprosti napravi za odmev … je ♦zvok♦ voden skozi spiralno vzmet, ploščo ali folijo, ki proizvajajo mehansko nihanje. Na … izhodu se ta ♦zvok♦ pretvarja v elektronske nihaje … 2. elektromagnetski, na način, da ♦signal♦ shranimo na magnetofonski trak in se nato z ♦zakasnitvijo♦ reproducira z magnetofona … (♦Zakasnitev♦ lahko uresničimo z ♦neskončnimi trakovi♦) … 3. popolnoma elektronsko, na način, da ♦signal♦ analogno (v analogni ♦zakasnitvi♦) … ali … digitalno (v digitalni ♦zakasnitvi♦) … shranimo na spomin, s katerega ga lahko poljubno reproduciramo. Pri digitalnih postopkih se ♦signal♦ najprej (uporablja) v analogni obliki (z namenom, da se potem prek analogno-digitalnega pretvornika spremeni v digitalno obliko). Glede na to, da analogno shranjevanje pri daljših časovnih obdobjih ♦zakasnitev♦ (ki znaša pribl. 0,5 sekunde) proizvaja slišne motnje v kvaliteti ♦zvoka♦ (močan ♦šum♦, izguba visokih frekvenc, popačenje), se prednost daje digitalnemu načinu … shranjevanja kljub zapleteni tehniki.« (‹EN›, 270)

GL: ♦avtomatska glasba♦ = ♦računalniška glasba♦ (t. 2 v D), ♦neskončni trak♦ = (tape loop), ♦elektronska glasba♦, ♦zakasnitev♦ = (delay), ♦zanka♦ = (loop), ♦računalniška glasba♦ (t. 2 v D) = ♦avtomatska glasba♦, ♦vzorčenje♦ = (♦sampling♦).