ET: ANG sampler = poskuševalec, tisti, ki naredi vzorce.
PRIM: âŠvzorÄevalnikâŠ.
SAMPLER
ANG: sampler; NEM: Sammelplatte, Sampler.
ET: ANG sampler = (predvsem) vzorec, model, vendar tudi samostalnik iz glagola sample = narediti vzorec, izbrati za ogled, pokazati; torej (v tem primeru dobesedno) = izbor vzorcev.
D: »(Naziv za) (diskografski) album s skladbami razliÄnih skupin ali z loÄenimi skladbami enega solista. NajpogostejÅ¡i razlogi za izdajanje samplerja: posluÅ¡alec mora dobiti v roke ÂnajboljÅ¡e (‘The Best of …’, ‘The Very Best of …’) iz ustvarjalnosti posameznega glasbenika ali iz produkcije diskografske zaloÅŸbe. Samplerji so lahko tematski (npr. z nazivom ‘Psychedelic’ ali ‘Underground’ itn.).« (KN, 179â180)
KM: Äeprav je D iz priroÄnika, ki se ukvaja z izrazjem âŠrock glasbeâŠ, je nujno poudariti, da se samplerji producirajo tudi v âŠpop glasbi⊠in âŠzabavni glasbiâŠ.
GL: âŠpopâŠ, âŠpop glasbaâŠ, âŠrock, rock glasbaâŠ, âŠzabavna glasbaâŠ.
(HK), 377â338
SAMBA
ANG: samba; NEM: Samba; FR: samba; IT: samba.
ET: Iz portugalske samba, zamba = okrajÅ¡ava zambacueca = vrsta plesa; zagotovo alteracija (pod vplivom besede zamacueco = neumen) iz zambapalo = komiÄen, grotesken ples, kar je tudi zagotovo alteracija iz zampalo = neumneÅŸ, iz zamparse = trÄiti (â¹DEâº, 954).
D: »(Naziv za) afrobrazilski ples in obliko plesne glasbe. Med sambe sodijo kmeÄka samba de roda, kolo, ki je bilo razÅ¡irjeno in ki je Å¡e pomembno v severovzhodni Braziliji, samba de morro iz slumov (favelas) na hribih Ria de Janeira, pomembna pri mestnih karnevalskih sveÄanostih, ter mednarodno znana urbana popularna samba, utemeljena v Riu v dvajsetih letih. ZnaÄilnosti vseh samb so dvodobni âŠtaktovski naÄinâŠ, verzi za solopevca v alternaciji z zborovskim refrenom, sinkopirana in pogosto pretrgana melodiÄna linija ter spremljava, ki zdruÅŸuje naslednji sloj obrazce:
nad basovskimi figurami, ki spominjajo na koraÄnico, kot npr.:«
(â¹RANâº, 725)
GL: âŠbossa novaâŠ, âŠpopularna glasbaâŠ, âŠzabavna glasbaâŠ.
â¹BASSâº, IV, 215â216; â¹BKRâº, IV, 87; â¹GRJâº, II, 421; â¹GR6âº, XVI, 447â448; â¹HKâº, 337; â¹KNâº, 179; â¹Lâº, 490; â¹MELZâº, III, 268â269; â¹Pâº, 285; â¹RICâº, IV, 103; â¹RLâº, 836
SALSA
ANG: salsa; IT: salsa.
ET: V kubanski Å¡panÅ¡Äini = temperament, duh, Å¡arm, gracija (â¹KSDâº, 133).
D: »(Naziv za) slog v âŠpopularni glasbi⊠kubanskega porekla. Razvil se je v Å¡tiridesetih letih iz elementov conjunta, plesnih âŠbendov⊠z glasovi in trobentami v âŠbackgroundu⊠in s kongami in bongosi ter iz charang, v katerih so flavte in violine igrale melodije iz plesov evropskega porekla, npr. danzòn. V Å¡tiridesetih in petdesetih letih so se glasbeniki, ki so igrali salso, preselili v … New York, kjer se je slog delno pomeÅ¡al z âŠjazzomâŠ. Salsa je na ta naÄin zadobila slog âŠswinga⊠…, âŠlatinski jazz⊠pa se je razvil kot kombinacija âŠstruktur⊠âŠjazza⊠in âŠritmov⊠salse. V Å¡estdesetih in sedemdesetih letih se je salsa vrnila h kubanskemu slogu, saj so izvajalci meÅ¡ali instrumentacijo conjunta in charange na naÄin, da so v conjutu trobente zamenjali s pozavnami. Uvedli so tudi portoriÅ¡ke in nove latinskoameriÅ¡ke elemente. âŠRitmi⊠salse temeljijo na afroameriÅ¡kih plesih, kot so bolero, âŠcha-cha-chaâŠ, guanguancò, âŠmambo⊠in son montuno. ObiÄajni so slojeviti âŠpolimetri⊠in hemiole, vendar je salsina posebna odlika, ki je v osnovi njene âŠstruktureâŠ, dvotaktni clave …
Vsaka skladba je imela tri âŠsekcije⊠(DF 1): glavno (melodiÄno) âŠsekcijoâŠ; montuno, v katerem âŠlead⊠pevec improvizira na vokalnem refrenu, ki se ponavlja; in mambo, âŠsekcijo⊠s kontrastnimi âŠriffiâŠ. (â¹GR6âº, XVI, 430)
GL: âŠjazzâŠ, âŠlatinski jazzâŠ, âŠmamboâŠ, âŠpopularna glasbaâŠ, âŠzabavna glasbaâŠ.
â¹BASSâº, VI, 212
1 O tem pomenu âŠmamba⊠gl. D âŠmambaâŠ.
RUSSOLOFON = âŠRUMORARMONIOâŠ
ANG: Russolophone; NEM: Russolophon; FR: russoIophon; IT: russolofono.
ET: Po oblikovalcu L. Russolu; grÅ¡. phÅnáž = glas, âŠzvok⊠(â¹KLUâº, 544).
KM: -ph-, ki je grÅ¡. porekla, se prelevi v -f-, kot pri »gramofonu« aIi âŠmuItifonuâŠ.
PRIM: âŠrumorarmonioâŠ.
â¹Pâº, 320
RUMORARMONIO = âŠRUSSOLOFONâŠ
ANG: rumorarmonio; NEM: Rumorarmonio; IT: rumorarmomo.
ET: IT rumore = âŠÅ¡umâŠ; armonio = harmonij.
D: »(Naziv za) mehansko elektriÄno glasbilo, ki ga je leta 1929 izdelal in uporabljal na koncertih itaIijanski skIadateIj … Luigi Russolo …« (â¹HIâº, 402)
KM: R. je, kot tudi âŠrussolofon⊠oziroma vse âŠintonarumore⊠(gl. KM âŠintonarumoriâŠ) nespretno in nepraktiÄno prevajati, zato je bolje uporabljati IT izvirnik.
GL: âŠbruitizemâŠ, âŠfuturizemâŠ, âŠglasba Å¡uma, hrupaâŠ, âŠintonarumoriâŠ, âŠkomatska IestvicaâŠ, âŠstrojna glasbaâŠ.
PRIM: âŠrussolofonâŠ.
â¹BASSâº, IV, 172 = vodilka k: âŠintonarumoreâŠ; â¹GRIâº, Ill, 277; â¹Pâº, 320
RUMBA
ANG: rumba; NEM: Rumba, Rhumba; FR: rumba; IT: rumba.
ET: V kubanski Å¡panÅ¡Äini = izzivalni ples, iz Å¡panskega rumbo = Äarovnija z rokami, nakit, sijaj, izziv, iz lat. rhombus = romb, krog, Äarobni krog, iz grÅ¡. rhómbos = enako, iz rhémbesthai = vrteti se v krogu (â¹DUDâº, 603, 592).
D: »(Naziv za) afrokubanski ⊠ples in glasbo, ki ga spremlja. Obstaja nekaj podvrst rumbe (npr. guadanco, yambu, columbia), ta pa, Äeprav svetna, vsebuje elemente duhovne glasbe afriÅ¡kega porekla. Izvaja jo vokalni solist in zbor s spremljavo dveh ali treh bobnov kongov (nizkouglaÅ¡ena tumba, pogosto segundo in visokouglaÅ¡eni quinto), par lesenih palÄk (palitos, cascara) s katerimi se tolÄe po leseni povrÅ¡ini, in vÄasih claves. Rumba se zaÄne s kratkim uvodom (diana ali llorao), kateremu sledijo improvizirani verzi. Obe âŠsekciji⊠(D 1) sta za solo pevca in za zbor, ki poje refren. Tretja in konÄna âŠsekcija⊠(D 1) je responzorialno izmenjevanje solista in zbora. Rumba je postala mednarodno znana v tridesetih letih, ko so jo sprejeli in predelali popularni kubanski urbani ansambli.« (â¹RANâº, 720â721)
KM: NEM zapisovanje s h-jem (»Rhumba«) se navaja v â¹BKRâº, IV, 77, in v â¹RLâº, 882. Vendar takÅ¡no zapisovanje ne obstaja niti v â¹Lâº, 486, niti v â¹Pâº, 283.
GL: âŠbeguineâŠ, âŠcha-cha-chaâŠ, âŠmamboâŠ, âŠpopularna glasbaâŠ, âŠzabavna glasbaâŠ.
â¹BASSâº, IV, 172; â¹GR6âº, XVI, 329; â¹HIâº, 401â402; â¹HKâº, 335; â¹KNâº, 179; â¹Lâº, 486; â¹LAREâº, 1365; â¹MELZâº, III, 244; â¹RICâº, IV, 78
ROZA Å UM
ANG: pink noise, pink sound (gl. KR); NEM: rosa Rauschen; FR: bruit rose; IT: rumore rosa.
D: 1) »(Naziv za) neperiodiÄni âŠimpulz⊠brez âŠviÅ¡ineâŠ, ki vsebuje vse sliÅ¡ne frekvence s poveÄanjem reIativne amplitude nizkih frekvenc.« (â¹FRâº, 66)
2) »(Naziv za) posebno vrsto âŠobarvanega Å¡umaâŠ. Roza Å¡um nastane s poveÄanim duÅ¡enjem visokofrekvenÄnega obmoÄja, tako da se po oktavi ohranja enaka âŠjakost⊠nihanja (oziroma âŠjakost⊠âŠzvokaâŠ), kar pri posluÅ¡anju, v nasprotju z âŠbeIim Å¡umomâŠ, daje obÄutek enakomerne razporeditve pasovne Å¡irine âŠÅ¡umaâŠ.« (â¹ENâº, 188)
KR: ANG naziv »roza âŠzvokâŠÂ« (= »pink âŠsoundâŠÂ« v â¹CPlâº, 241) ni natanÄen, saj ne upoÅ¡teva pomembne razIike med âŠzvokom⊠in âŠÅ¡umomâŠ.
GL: âŠÅ¡umâŠ.
PRIM: âŠbeIi Å¡umâŠ, âŠÄrni zvokâŠ, âŠobarvani Å¡umâŠ, âŠmodri Å¡umâŠ.
â¹EHâº, 255; â¹HIâº, 355; â¹Lâº, 463â464
ROTACIJSKI ZVOÄNIK
ANG: rotary box, rotating (loud)speaker; NEM: Rotationslautsprecher, rotierende Lautsprecher, Rotorbox, Rotorkabinett .
ET: âŠRotacija (vrste, serije)âŠ.
D: 1) »(Naziv za) poseben sistem zvoÄnikov, ki so ga izdelali za âŠleslieâŠ, v katerem se uporablja Dopllerjev uÄinek za oÅŸivljanje âŠzvoka⊠âŠelektronskih orgelâŠÂ«. (â¹ENâº, 201)
2) Naziv za napravo, s katero se nadzoruje âŠrotacija zvoka⊠v âŠprostorski glasbiâŠ.
GL: âŠleslieâŠ, âŠrotacija zvokaâŠ.
â¹DOBâº, 99; â¹EHâº, 291; â¹HKâº, 332; â¹KNâº, 178
ROTACIJA ZVOKA
NEM: Klangrotation, Rotation von KlÀngen.
ET: âŠRotacija (vrste, serije)âŠ.
D: »(Pojem), ki so si ga leta 1951/1952 zamislili P. Schaeffer in drugi …, se je lahko uresniÄil Å¡ele s pojavom Å¡tirikanalnega magnetofona. Ker je bil roÄni nadzor rotacije prek pulta natanÄno neizvedljiv, so v radijskem studiu v Kölnu dobili idejo o konstrukciji t. i. âŠrotacijskega zvoÄnikaâŠ: mize, ki se obraÄa in na kateri bi bil zvoÄnik z izrazito velikim lijakom. Å tirje mikrofoni, ki so bili postavljeni v kvadratu okrog te mize, vsak med njimi pa je bil prikljuÄen na en kanal Å¡tirikanalnega magnetofona, so iz âŠrotacijskega zvoÄnika⊠snemali âŠzvokâŠ, ki se je pribliÅŸeval in oddaljeval ⊠Kot nadaljevanje ⊠se je v âŠStudiu za elektronsko glasbo⊠na Visoki glasbeni Å¡oli v Kölnu razvil t. i. ‘spremenljivi Å¡tirikanalni regulator rotacije’ (ki je deloval s fotocelicami).« (â¹EHâº, 290â291)
KM: Napravo za r. z., ki so jo izdelali na Kölnskem radiu, je med drugim uporabljal tudi K. Stockhausen kot t. i. »rotirajoÄa miza« (»Rotationstisch«) za nadzor prostorskega razporeda âŠzvoka⊠v svoji skladbi Kontakti (1960) (â¹RUFâº, 431).
KR: âŠRotacijski zvoÄnikâŠ, ki se omenja v D, je treba razlikovati od tistega, ki se recimo rabi v âŠleslieuâŠ.
GL: âŠelektronska glasba⊠= (âŠelektronska glasbaâŠ), âŠprostorska glasbaâŠ, âŠrotacijski zvoÄnik⊠(D 2), âŠzvokâŠ.
â¹HUâº, 89