Mesec: marec 2017

ET: ANG sampler = poskuševalec, tisti, ki naredi vzorce.

PRIM: ♦vzorčevalnik♦.

ANG: sampler; NEM: Sammelplatte, Sampler.

ET: ANG sampler = (predvsem) vzorec, model, vendar tudi samostalnik iz glagola sample = narediti vzorec, izbrati za ogled, pokazati; torej (v tem primeru dobesedno) = izbor vzorcev.

D: »(Naziv za) (diskografski) album s skladbami različnih skupin ali z ločenimi skladbami enega solista. Najpogostejši razlogi za izdajanje samplerja: poslušalec mora dobiti v roke ­najboljše (‘The Best of …’, ‘The Very Best of …’) iz ustvarjalnosti posameznega glasbenika ali iz produkcije diskografske založbe. Samplerji so lahko tematski (npr. z nazivom ‘Psychedelic’ ali ‘Underground’ itn.).« (KN, 179–180)

KM: Čeprav je D iz priročnika, ki se ukvaja z izrazjem ♦rock glasbe♦, je nujno poudariti, da se samplerji producirajo tudi v ♦pop glasbi♦ in ♦zabavni glasbi♦.

GL: ♦pop♦, ♦pop glasba♦, ♦rock, rock glasba♦, ♦zabavna glasba♦.

(HK), 377–338

ANG: samba; NEM: Samba; FR: samba; IT: samba.

ET: Iz portugalske samba, zamba = okrajšava zambacueca = vrsta plesa; zagotovo alteracija (pod vplivom besede zamacueco = neumen) iz zambapalo = komičen, grotesken ples, kar je tudi zagotovo alteracija iz zampalo = neumnež, iz zamparse = trčiti (‹DE›, 954).

D: »(Naziv za) afrobrazilski ples in obliko plesne glasbe. Med sambe sodijo kmečka samba de roda, kolo, ki je bilo razširjeno in ki je še pomembno v severovzhodni Braziliji, samba de morro iz slumov (favelas) na hribih Ria de Janeira, pomembna pri mestnih karnevalskih svečanostih, ter mednarodno znana urbana popularna samba, utemeljena v Riu v dvajsetih letih. Značilnosti vseh samb so dvodobni ♦taktovski način♦, verzi za solopevca v alternaciji z zborovskim refrenom, sinkopirana in pogosto pretrgana melodična linija ter spremljava, ki združuje naslednji sloj obrazce:

nad basovskimi figurami, ki spominjajo na koračnico, kot npr.:«

(‹RAN›, 725)

GL: ♦bossa nova♦, ♦popularna glasba♦, ♦zabavna glasba♦.

‹BASS›, IV, 215–216; ‹BKR›, IV, 87; ‹GRJ›, II, 421; ‹GR6›, XVI, 447–448; ‹HK›, 337; ‹KN›, 179; ‹L›, 490; ‹MELZ›, III, 268–269; ‹P›, 285; ‹RIC›, IV, 103; ‹RL›, 836

ANG: salsa; IT: salsa.

ET: V kubanski španščini = temperament, duh, šarm, gracija (‹KSD›, 133).

D: »(Naziv za) slog v ♦popularni glasbi♦ kubanskega porekla. Razvil se je v štiridesetih letih iz elementov conjunta, plesnih ♦bendov♦ z glasovi in trobentami v ♦backgroundu♦ in s kongami in bongosi ter iz charang, v katerih so flavte in violine igrale melodije iz plesov evropskega porekla, npr. danzòn. V štiridesetih in petdesetih letih so se glasbeniki, ki so igrali salso, preselili v … New York, kjer se je slog delno pomešal z ♦jazzom♦. Salsa je na ta način zadobila slog ♦swinga♦ …, ♦latinski jazz♦ pa se je razvil kot kombinacija ♦struktur♦ ♦jazza♦ in ♦ritmov♦ salse. V šestdesetih in sedemdesetih letih se je salsa vrnila h kubanskemu slogu, saj so izvajalci mešali instrumentacijo conjunta in charange na način, da so v conjutu trobente zamenjali s pozavnami. Uvedli so tudi portoriške in nove latinskoameriške elemente. ♦Ritmi♦ salse temeljijo na afroameriških plesih, kot so bolero, ♦cha-cha-cha♦, guanguancò, ♦mambo♦ in son montuno. Običajni so slojeviti ♦polimetri♦ in hemiole, vendar je salsina posebna odlika, ki je v osnovi njene ♦strukture♦, dvotaktni clave …

Vsaka skladba je imela tri ♦sekcije♦ (DF 1): glavno (melodično) ♦sekcijo♦; montuno, v katerem ♦lead♦ pevec improvizira na vokalnem refrenu, ki se ponavlja; in mambo, ♦sekcijo♦ s kontrastnimi ♦riffi♦. (‹GR6›, XVI, 430)

GL: ♦jazz♦, ♦latinski jazz♦, ♦mambo♦, ♦popularna glasba♦, ♦zabavna glasba♦.

‹BASS›, VI, 212

1 O tem pomenu ♦mamba♦ gl. D ♦mamba♦.

ANG: Russolophone; NEM: Russolophon; FR: russoIophon; IT: russolofono.

ET: Po oblikovalcu L. Russolu; grš. phōnḗ = glas, ♦zvok♦ (‹KLU›, 544).

KM: -ph-, ki je grš. porekla, se prelevi v -f-, kot pri »gramofonu« aIi ♦muItifonu♦.

PRIM: ♦rumorarmonio♦.

‹P›, 320

ANG: rumorarmonio; NEM: Rumorarmonio; IT: rumorarmomo.

ET: IT rumore = ♦šum♦; armonio = harmonij.

D: »(Naziv za) mehansko električno glasbilo, ki ga je leta 1929 izdelal in uporabljal na koncertih itaIijanski skIadateIj … Luigi Russolo …« (‹HI›, 402)

KM: R. je, kot tudi ♦russolofon♦ oziroma vse ♦intonarumore♦ (gl. KM ♦intonarumori♦) nespretno in nepraktično prevajati, zato je bolje uporabljati IT izvirnik.

GL: ♦bruitizem♦, ♦futurizem♦, ♦glasba šuma, hrupa♦, ♦intonarumori♦, ♦komatska Iestvica♦, ♦strojna glasba♦.

PRIM: ♦russolofon♦.

‹BASS›, IV, 172 = vodilka k: ♦intonarumore♦; ‹GRI›, Ill, 277; ‹P›, 320

ANG: rumba; NEM: Rumba, Rhumba; FR: rumba; IT: rumba.

ET: V kubanski španščini = izzivalni ples, iz španskega rumbo = čarovnija z rokami, nakit, sijaj, izziv, iz lat. rhombus = romb, krog, čarobni krog, iz grš. rhómbos = enako, iz rhémbesthai = vrteti se v krogu (‹DUD›, 603, 592).

D: »(Naziv za) afrokubanski … ples in glasbo, ki ga spremlja. Obstaja nekaj podvrst rumbe (npr. guadanco, yambu, columbia), ta pa, čeprav svetna, vsebuje elemente duhovne glasbe afriškega porekla. Izvaja jo vokalni solist in zbor s spremljavo dveh ali treh bobnov kongov (nizkouglašena tumba, pogosto segundo in visokouglašeni quinto), par lesenih palčk (palitos, cascara) s katerimi se tolče po leseni površini, in včasih claves. Rumba se začne s kratkim uvodom (diana ali llorao), kateremu sledijo improvizirani verzi. Obe ♦sekciji♦ (D 1) sta za solo pevca in za zbor, ki poje refren. Tretja in končna ♦sekcija♦ (D 1) je responzorialno izmenjevanje solista in zbora. Rumba je postala mednarodno znana v tridesetih letih, ko so jo sprejeli in predelali popularni kubanski urbani ansambli.« (‹RAN›, 720–721)

KM: NEM zapisovanje s h-jem (»Rhumba«) se navaja v ‹BKR›, IV, 77, in v ‹RL›, 882. Vendar takšno zapisovanje ne obstaja niti v ‹L›, 486, niti v ‹P›, 283.

GL: ♦beguine♦, ♦cha-cha-cha♦, ♦mambo♦, ♦popularna glasba♦, ♦zabavna glasba♦.

‹BASS›, IV, 172; ‹GR6›, XVI, 329; ‹HI›, 401–402; ‹HK›, 335; ‹KN›, 179; ‹L›, 486; ‹LARE›, 1365; ‹MELZ›, III, 244; ‹RIC›, IV, 78

ANG: pink noise, pink sound (gl. KR); NEM: rosa Rauschen; FR: bruit rose; IT: rumore rosa.

D: 1) »(Naziv za) neperiodični ♦impulz♦ brez ♦višine♦, ki vsebuje vse slišne frekvence s povečanjem reIativne amplitude nizkih frekvenc.« (‹FR›, 66)

2) »(Naziv za) posebno vrsto ♦obarvanega šuma♦. Roza šum nastane s povečanim dušenjem visokofrekvenčnega območja, tako da se po oktavi ohranja enaka ♦jakost♦ nihanja (oziroma ♦jakost♦ ♦zvoka♦), kar pri poslušanju, v nasprotju z ♦beIim šumom♦, daje občutek enakomerne razporeditve pasovne širine ♦šuma♦.« (‹EN›, 188)

KR: ANG naziv »roza ♦zvok♦« (= »pink ♦sound♦« v ‹CPl›, 241) ni natančen, saj ne upošteva pomembne razIike med ♦zvokom♦ in ♦šumom♦.

GL: ♦šum♦.

PRIM: ♦beIi šum♦, ♦črni zvok♦, ♦obarvani šum♦, ♦modri šum♦.

‹EH›, 255; ‹HI›, 355; ‹L›, 463–464

ANG: rotary box, rotating (loud)speaker; NEM: Rotationslautsprecher, rotierende Lautsprecher, Rotorbox, Rotorkabinett .

ET: ♦Rotacija (vrste, serije)♦.

D: 1) »(Naziv za) poseben sistem zvočnikov, ki so ga izdelali za ♦leslie♦, v katerem se uporablja Dopllerjev učinek za oživljanje ♦zvoka♦ ♦elektronskih orgel♦«. (‹EN›, 201)

2) Naziv za napravo, s katero se nadzoruje ♦rotacija zvoka♦ v ♦prostorski glasbi♦.

GL: ♦leslie♦, ♦rotacija zvoka♦.

‹DOB›, 99; ‹EH›, 291; ‹HK›, 332; ‹KN›, 178

NEM: Klangrotation, Rotation von Klängen.

ET: ♦Rotacija (vrste, serije)♦.

D: »(Pojem), ki so si ga leta 1951/1952 zamislili P. Schaeffer in drugi …, se je lahko uresničil šele s pojavom štirikanalnega magnetofona. Ker je bil ročni nadzor rotacije prek pulta natančno neizvedljiv, so v radijskem studiu v Kölnu dobili idejo o konstrukciji t. i. ♦rotacijskega zvočnika♦: mize, ki se obrača in na kateri bi bil zvočnik z izrazito velikim lijakom. Štirje mikrofoni, ki so bili postavljeni v kvadratu okrog te mize, vsak med njimi pa je bil priključen na en kanal štirikanalnega magnetofona, so iz ♦rotacijskega zvočnika♦ snemali ♦zvok♦, ki se je približeval in oddaljeval … Kot nadaljevanje … se je v ♦Studiu za elektronsko glasbo♦ na Visoki glasbeni šoli v Kölnu razvil t. i. ‘spremenljivi štirikanalni regulator rotacije’ (ki je deloval s fotocelicami).« (‹EH›, 290–291)

KM: Napravo za r. z., ki so jo izdelali na Kölnskem radiu, je med drugim uporabljal tudi K. Stockhausen kot t. i. »rotirajoča miza« (»Rotationstisch«) za nadzor prostorskega razporeda ♦zvoka♦ v svoji skladbi Kontakti (1960) (‹RUF›, 431).

KR: ♦Rotacijski zvočnik♦, ki se omenja v D, je treba razlikovati od tistega, ki se recimo rabi v ♦leslieu♦.

GL: ♦elektronska glasba♦ = (♦elektronska glasba♦), ♦prostorska glasba♦, ♦rotacijski zvočnik♦ (D 2), ♦zvok♦.

‹HU›, 89