= âŠZAMIK⊠= âŠZAKASNITEVâŠ
ÄRNI ZVOK
ANG: black sound.
D: »(Naziv za) âŠtiÅ¡inoâŠ. Ärni zvok je nasprotje elektronskemu âŠbelemu Å¡umuâŠ, v katerem zvenijo vse frekvence.« (â¹FRâº, 10)
KR: V izvirni ANG-razliÄici D se ne omenja âŠbelega Å¡umaâŠ, ampak »beli âŠzvokâŠÂ« (= »white âŠsoundâŠÂ«), s Äimer se postavlja bistvena razlika med âŠzvokom⊠in âŠÅ¡umomâŠ.
GL: âŠÅ¡umâŠ, âŠzvokâŠ.
PRIM: âŠbeli Å¡umâŠ, âŠobarvani Å¡umâŠ, âŠmodri Å¡umâŠ, âŠroÅŸnati Å¡umâŠ, âŠtiÅ¡inaâŠ
â¹CP1âº, 238
ÄRKOVNO-Å TEVILÄNA NOTACIJA = âŠALFANUMERIÄNA NOTACIJAâŠ
ANG: alphanumeric, alphameric notation.
ET: Lat. notation = zapisovanje, oznaÄevanje, iz notare = oznaÄiti, zapisati, iz nota = znak, znamenje, pisni znak (â¹KLUâº, 508).
D: »(Naziv za) kombinacijo Ärk in Å¡tevilk, ki predstavljajo glasbeno notacijo v kakÅ¡nem raÄunalniÅ¡kem programu.« (â¹FRâº, 4)
GL: âŠavtomatska glasba⊠= âŠraÄunalniÅ¡ka glasbaâŠ.
PRIM: (âŠalfanumeriÄna notacijaâŠ).
(ÄETRTTON)
= âŠÄETRTSTOPINJA⊠(ÄETRTTONSKA GLASBA) = âŠÄETRTSTOPINJSKA GLASBAâŠ
ÄETRTSTOPINJSKA GLASBA = (ÄETRTTONSKA GLASBA)
ANG: quarter tone music, quarter-tone music; NEM: Vierteltonmusik, Viertelton-Musik; FR: musique en quarts de ton; IT: musica a quarti di tono.
D: Naziv za glasbo, ki za zvoÄno gradivo uporablja âŠÄetrtstopnjo⊠kot temeljni âŠmikrointervalâŠ.
KR: Iz KR âŠcelostopinjske lestvice⊠je jasno, zakaj je treba âŠÄetrttonsko glasbo⊠zamenjati s Ä. g. (gl. tudi KR âŠmikrointervala⊠in âŠmikrointervalne lestviceâŠ).
V â¹Lâº, 631, se kot FR-sopomenka s Ä. g. navaja »mikrotonalitetna glasba« (= »musique microtonale«), kar je napaÄno, saj âŠmikrotonaliteta⊠ne zajema samo âŠÄetrtstopnjeâŠ, temveÄ tudi ostale intervale, manjÅ¡e od temperirane male sekunde (gl. D âŠmikrointervalaâŠ). Prav tako je v â¹Lâº, 360, enako problematiÄen pojem »mikrotonalizem« (= »microtonalismo«), ki se prav tako enaÄi s Ä. g.
GL: âŠÄetrtstopnje⊠= (Äetrtton), âŠhiperkromatika⊠= âŠultrakromatikaâŠ, âŠmikrointervalâŠ, âŠmikrointervalna lestvicaâŠ, âŠmikrotonalitetaâŠ, âŠultrakromatika⊠= âŠhiperkromatikaâŠ.
â¹BKRâº, IV, 304; â¹EINâº, 678; â¹Gâº, 39; HABA 1927; HABA 1937; HABA 1971; â¹HIâº, 508â509; â¹MELZâº, I, 401 = »Äetrttonska glasba«; â¹Pâº, 48
ÄETRTSTOPINJA = (ÄETRTTON)
ANG: quarter tone, quarter-tone; NEM: Viertelton; FR: quart de ton; IT: quarto di tono.
D: »(Naziv za) âŠmikrointervalâŠ, ki predstavlja polovico polstopinje oz. male sekunde. TakÅ¡ni âŠmikrointervali⊠so se uporabljali v stari grÅ¡ki glasbi, vendar jih lahko najdemo tudi v arabski in indijski glasbi. V glasbi 20. stoletja je nekaj skladateljev (Hába, Barth, Chavez) skladalo âŠÄetrtstopinjsko glasboâŠ, ki je temeljila na âŠlestvici⊠24-ih âŠtonov⊠v oktavi. Samo nekatera glasbila, v glavnem godala, pozavna in glas, se lahko uporabljajo v âŠÄetrtstopinjski glasbiâŠ. Gradili so se tudi posebni Äetrtstopinjski klavirji, v glavnem z dvema klaviaturama, pri Äemer je bila druga klaviatura uglaÅ¡ena Äetrt stopnje viÅ¡je od prve.« â¹APEâº, 236â237)
KR: Iz KR âŠcelostopinjske lestvice⊠je jasno, zakaj je treba âŠÄetrtton⊠zamenjati s Ä. (gl. tudi KR âŠmikroinervala⊠in âŠmikrointervalne lestviceâŠ).
GL: âŠÄetrtstopinjska glasba⊠= (Äetrttonska glasba), âŠhiperkromatika⊠= âŠultrakromatikaâŠ, âŠmikrointervalâŠ, âŠmikrointervalna lestvicaâŠ, âŠmikrotonalitetaâŠ, âŠultrakromatika⊠= âŠhiperkromatikaâŠ.
PRIM: âŠdvanajstina stopinje⊠= (dvanajstina tona), âŠmikrostopinja⊠= (mikroton), âŠtretjina stopnje⊠= (tretjina tona)
â¹BASSâº, Ill, 133â134; â¹CP1âº, 242; â¹CP2âº, 342; â¹EHâº, 378; â¹FRâº, 71â72; â¹Gâº, 39â41; â¹GR6âº, XV, 498; HABA 1927; HABA 1937; HABA 1971; â¹HOâº, 851â852; â¹IMâº, 308; â¹Lâº, 631; â¹LAREâº, 1287; â¹Mâº, 522; â¹Pâº, 47; â¹RICâº, Ill, 514â515; â¹SLONâº, 1484; â¹Vâº, 600
ÄASOVNO POLJE
ANG: timeâfield; NEM: Zeitfeld.
D: 1) (Naziv za) ritmiÄne obrazce, delitve in âŠpoljaâŠ, v katerih je notacija takÅ¡na, da jih je nemogoÄe natanÄno zaigrati.« (â¹JONâº, 318)
2) »Pri poskusu, da zaigramo vsakega od teh primerov kar se da toÄno, bo prvi primer v primerjavi z mehansko Å¡tetim Äasom najbliÅŸji razmerju 4:2, Äetrti primer pa bo kazal najveÄje odstopanje. Äe te dejavnike negotovosti natanÄneje preuÄimo, pridemo do razliÄnih velikosti con, znotraj katerih se pojavljajo netoÄnosti igranja. Te cone bomo poimenovali Äasovna polja, velikost pa velikost âŠpoljâŠ. Äisto razmerje med razliÄnimi notacijami in konÄno stopnjo natanÄnosti pri uresniÄitvi uvaja torej fluktuacijo v predstavo o Äasu, ki je ni moÄ preprosto opisati z diskretnimi vrednotami. V naÅ¡em primeru je predvsem pomembno, da enako Äasovno razmerje fluktuira z razliÄno jakostjo in da so dejavniki negotovosti postopoma odvisni od notacije.« (STOCKHAUSEN 1963: 126)
KM: Kar je v D 2 omenjeno kot »dejavnik negotovosti«, razume pravzaprav statistiÄno (teksturno) pribliÅŸnost v razmerjih med elementi, ki je zaznamuje za vsako âŠpolje⊠â Ä. p., âŠdvanajsttonsko polje⊠in âŠtonsko poljeâŠ. RazliÄni so le elementi: tukaj gre za lastnosti âŠtrajanjaâŠ, tam za âŠviÅ¡ine tonaâŠ.
Namesto Ä. p. se vÄasih uporablja pojem »Äasovni âŠÅ¡umâŠÂ« (NEM »ZeitgerÀusch«) (gl. D 4 âŠÅ¡umaâŠ), vendar ga, zaradi poudarjene metaforiÄnosti ni priporoÄljivo uporabljati (gl. KR â t. IV-d âŠÅ¡umaâŠ).
GL: âŠskupina, skupinska skladbaâŠ, âŠiracionalni ritemâŠ, âŠmakroÄas/mikroÄasâŠ, âŠpoljeâŠ, âŠstatistiÄna glasbaâŠ, âŠteksturaâŠ, âŠtoÄkaâŠ.
PRIM: âŠdvanajsttonsko poljeâŠ, âŠtonsko poljeâŠ.
â¹FRâº, 93; â¹Gâº, 91
ÄARLSTON
= CHARLESTON
CREOLE JAZZ
ANG:Â Creole jazz; NEM: Creole Jazz.
ET: Kreoli so potomci romanskih Evropejcev v Å¡panskih in potrugalskih kolonijah v Latinski Ameriki; âŠjazzâŠ.
D: »(Naziv za) smer v âŠNew Orleans jazzuâŠ, ki je pomembno vplivala na njihov razvoj v dvajsetih letih. Glasba Kreolov v New Orleansu, ki so bili v francoskem delu mesta posebna skupina, je ozko povezana z latinskoameriÅ¡ko folkloro1. Proti koncu 19. stoletja so bili Kreoli, ki so govorili poseben francoski dialekt, ekonomsko najbolje preskrbljeni in glasbeno najbolj izobraÅŸen sloj v New Orleansu. Postavili so harmonsko-funkcijske temelje âŠjazza⊠in zahtevali, zlasti v âŠaranÅŸmajihâŠ, razvoj v smeri naÄrtno organiziranega muziciranja, âŠimprovizacijeâŠ.« (â¹RLâº, 191)
KR: Izvirna ANG-razliÄica pojma je natanÄen naziv za slog znotraj âŠNew Orleans jazzaâŠ, zato ga ni priporoÄljivo prevajati v slovenÅ¡Äino.
GL: âŠjazzâŠ, âŠNew Orleans jazzâŠ.
â¹BKRâº, I, 282; â¹HIâº, 111
1 V izvirniku je »Volksmusik«. Gl. KR âŠfolka, folk glasbe, folk slogaâŠ.
DINAFON
ANG: dynaphone NEM: Dynaphone.
ET: GrÅ¡. dÃœnamis = sila, moÄ, iz dÃœnasthai = moÄi, biti sposoben (â¹KLUâº, 163); grÅ¡. phÅnáž
= glas, âŠzvok⊠(â¹KLUâº, 544).
D: »(Naziv za) âŠelektronski glasbeni instrumentâŠ, ki obsega do pet oktav in ga je okrog leta 1925 sestavil R. Bertrand v Parizu. âŠToni⊠so se proizvajali z âŠoscilatorjemâŠ. Najprej so se nadzorovali s potenciometri, nato s klaviaturami. Posamezen instrument je lahko artikuliral le posamezne âŠtoneâŠ, kvinte in oktave, zato se je v izvedbi uporabljalo veÄ instrumentov. VibrirajoÄi âŠzvok⊠d. je bil priroÄen za posnemanje godal. Dinafon je prvi uporabil A. Honegger v svojem baletu Rose de Métal (1928).« (â¹FRâº, 25; â¹RUFâº, 115)
KR: V â¹FRâº, 25, se d. napaÄno navaja tudi kot sopomenka s âŠtelharmonijemâŠ. Gre pravzaprav za âŠdinamofonâŠ, ne za d.!
GL: âŠelektronski glasbeni instrumentiâŠ
â¹GRIâº, I, 640