ČRNI ZVOK

ANG: black sound.

D: »(Naziv za) ♩tiÅ¡ino♩. Črni zvok je nasprotje elektronskemu ♩belemu Å¡umu♩, v katerem zvenijo vse frekvence.« (‹FR›, 10)

KR: V izvirni ANG-različici D se ne omenja ♩belega Å¡uma♩, ampak »beli ♩zvok♊« (= »white ♩sound♊«), s čimer se postavlja bistvena razlika med ♩zvokom♩ in ♊šumom♩.

GL: ♊šum♩, ♩zvok♩.

PRIM: ♩beli Å¡um♩, ♩obarvani Å¡um♩, ♩modri Å¡um♩, ♩roÅŸnati Å¡um♩, ♩tiÅ¡ina♩

‹CP1›, 238

ČRKOVNO-Å TEVILČNA NOTACIJA = ♩ALFANUMERIČNA NOTACIJA♩

ANG: alphanumeric, alphameric notation.

ET: Lat. notation = zapisovanje, označevanje, iz notare = označiti, zapisati, iz nota = znak, znamenje, pisni znak (‹KLU›, 508).

D: »(Naziv za) kombinacijo črk in številk, ki predstavljajo glasbeno notacijo v kakšnem računalniškem programu.« (‹FR›, 4)

GL: ♩avtomatska glasba♩ = ♩računalniÅ¡ka glasba♩.

PRIM: (♩alfanumerična notacija♩).

ČETRTSTOPINJSKA GLASBA = (ČETRTTONSKA GLASBA)

ANG: quarter tone music, quarter-tone music; NEM: Vierteltonmusik, Viertelton-Musik; FR: musique en quarts de ton; IT: musica a quarti di tono.

D: Naziv za glasbo, ki za zvočno gradivo uporablja ♩četrtstopnjo♩ kot temeljni ♩mikrointerval♩.

KR: Iz KR ♩celostopinjske lestvice♩ je jasno, zakaj je treba ♩četrttonsko glasbo♩ zamenjati s č. g. (gl. tudi KR ♩mikrointervala♩ in ♩mikrointervalne lestvice♩).

V ‹L›, 631, se kot FR-sopomenka s č. g. navaja »mikrotonalitetna glasba« (= »musique microtonale«), kar je napačno, saj ♩mikrotonaliteta♩ ne zajema samo ♩četrtstopnje♩, temveč tudi ostale intervale, manjÅ¡e od temperirane male sekunde (gl. D ♩mikrointervala♩). Prav tako je v ‹L›, 360, enako problematičen pojem »mikrotonalizem« (= »microtonalismo«), ki se prav tako enači s č. g.

GL: ♩četrtstopnje♩ = (četrtton), ♩hiperkromatika♩ = ♩ultrakromatika♩, ♩mikrointerval♩, ♩mikrointervalna lestvica♩, ♩mikrotonaliteta♩, ♩ultrakromatika♩ = ♩hiperkromatika♩.

‹BKR›, IV, 304; ‹EIN›, 678; ‹G›, 39; HABA 1927; HABA 1937; HABA 1971; ‹HI›, 508–509; ‹MELZ›, I, 401 = »četrttonska glasba«; ‹P›, 48

ČETRTSTOPINJA = (ČETRTTON)

ANG: quarter tone, quarter-tone; NEM: Viertelton; FR: quart de ton; IT: quarto di tono.

D: »(Naziv za) ♩mikrointerval♩, ki predstavlja polovico polstopinje oz. male sekunde. TakÅ¡ni ♩mikrointervali♩ so se uporabljali v stari grÅ¡ki glasbi, vendar jih lahko najdemo tudi v arabski in indijski glasbi. V glasbi 20. stoletja je nekaj skladateljev (Hába, Barth, Chavez) skladalo ♩četrtstopinjsko glasbo♩, ki je temeljila na ♩lestvici♩ 24-ih ♩tonov♩ v oktavi. Samo nekatera glasbila, v glavnem godala, pozavna in glas, se lahko uporabljajo v ♩četrtstopinjski glasbi♩. Gradili so se tudi posebni četrtstopinjski klavirji, v glavnem z dvema klaviaturama, pri čemer je bila druga klaviatura uglaÅ¡ena četrt stopnje viÅ¡je od prve.« ‹APE›, 236–237)

KR: Iz KR ♩celostopinjske lestvice♩ je jasno, zakaj je treba ♩četrtton♩ zamenjati s č. (gl. tudi KR ♩mikroinervala♩ in ♩mikrointervalne lestvice♩).

GL: ♩četrtstopinjska glasba♩ = (četrttonska glasba), ♩hiperkromatika♩ = ♩ultrakromatika♩, ♩mikrointerval♩, ♩mikrointervalna lestvica♩, ♩mikrotonaliteta♩, ♩ultrakromatika♩ = ♩hiperkromatika♩.

PRIM: ♩dvanajstina stopinje♩ = (dvanajstina tona), ♩mikrostopinja♩ = (mikroton), ♩tretjina stopnje♩ = (tretjina tona)

‹BASS›, Ill, 133–134; ‹CP1›, 242; ‹CP2›, 342; ‹EH›, 378; ‹FR›, 71–72; ‹G›, 39–41; ‹GR6›, XV, 498; HABA 1927; HABA 1937; HABA 1971; ‹HO›, 851–852; ‹IM›, 308; ‹L›, 631; ‹LARE›, 1287; ‹M›, 522; ‹P›, 47; ‹RIC›, Ill, 514–515; ‹SLON›, 1484; ‹V›, 600

ČASOVNO POLJE

ANG: time–field; NEM: Zeitfeld.

D: 1) (Naziv za) ritmične obrazce, delitve in ♩polja♩, v katerih je notacija takÅ¡na, da jih je nemogoče natančno zaigrati.« (‹JON›, 318)

2) »Pri poskusu, da zaigramo vsakega od teh primerov kar se da točno, bo prvi primer v primerjavi z mehansko Å¡tetim časom najbliÅŸji razmerju 4:2, četrti primer pa bo kazal največje odstopanje. Če te dejavnike negotovosti natančneje preučimo, pridemo do različnih velikosti con, znotraj katerih se pojavljajo netočnosti igranja. Te cone bomo poimenovali časovna polja, velikost pa velikost ♩polj♩. Čisto razmerje med različnimi notacijami in končno stopnjo natančnosti pri uresničitvi uvaja torej fluktuacijo v predstavo o času, ki je ni moč preprosto opisati z diskretnimi vrednotami. V naÅ¡em primeru je predvsem pomembno, da enako časovno razmerje fluktuira z različno jakostjo in da so dejavniki negotovosti postopoma odvisni od notacije.« (STOCKHAUSEN 1963: 126)

KM: Kar je v D 2 omenjeno kot »dejavnik negotovosti«, razume pravzaprav statistično (teksturno) pribliÅŸnost v razmerjih med elementi, ki je zaznamuje za vsako ♩polje♩ – č. p., ♩dvanajsttonsko polje♩ in ♩tonsko polje♩. Različni so le elementi: tukaj gre za lastnosti ♩trajanja♩, tam za ♩viÅ¡ine tona♩.

Namesto č. p. se včasih uporablja pojem »časovni ♊šum♊« (NEM »ZeitgerÀusch«) (gl. D 4 ♊šuma♩), vendar ga, zaradi poudarjene metaforičnosti ni priporočljivo uporabljati (gl. KR – t. IV-d ♊šuma♩).

GL: ♩skupina, skupinska skladba♩, ♩iracionalni ritem♩, ♩makročas/mikročas♩, ♩polje♩, ♩statistična glasba♩, ♩tekstura♩, ♩točka♩.

PRIM: ♩dvanajsttonsko polje♩, ♩tonsko polje♩.

‹FR›, 93; ‹G›, 91

CREOLE JAZZ

ANG: Creole jazz; NEM: Creole Jazz.

ET: Kreoli so potomci romanskih Evropejcev v Å¡panskih in potrugalskih kolonijah v Latinski Ameriki; ♩jazz♩.

D: »(Naziv za) smer v ♩New Orleans jazzu♩, ki je pomembno vplivala na njihov razvoj v dvajsetih letih. Glasba Kreolov v New Orleansu, ki so bili v francoskem delu mesta posebna skupina, je ozko povezana z latinskoameriÅ¡ko folkloro1. Proti koncu 19. stoletja so bili Kreoli, ki so govorili poseben francoski dialekt, ekonomsko najbolje preskrbljeni in glasbeno najbolj izobraÅŸen sloj v New Orleansu. Postavili so harmonsko-funkcijske temelje ♩jazza♩ in zahtevali, zlasti v ♩aranÅŸmajih♩, razvoj v smeri načrtno organiziranega muziciranja, ♩improvizacije♩.« (‹RL›, 191)

KR: Izvirna ANG-različica pojma je natančen naziv za slog znotraj ♩New Orleans jazza♩, zato ga ni priporočljivo prevajati v slovenščino.

GL: ♩jazz♩, ♩New Orleans jazz♩.

‹BKR›, I, 282; ‹HI›, 111

1 V izvirniku je »Volksmusik«. Gl. KR ♩folka, folk glasbe, folk sloga♩.

DINAFON

ANG: dynaphone NEM: Dynaphone.

ET: GrÅ¡. dÜnamis = sila, moč, iz dÜnasthai = moči, biti sposoben (‹KLU›, 163); grÅ¡. phōnᾗ

= glas, ♩zvok♩ (‹KLU›, 544).

D: »(Naziv za) ♩elektronski glasbeni instrument♩, ki obsega do pet oktav in ga je okrog leta 1925 sestavil R. Bertrand v Parizu. ♩Toni♩ so se proizvajali z ♩oscilatorjem♩. Najprej so se nadzorovali s potenciometri, nato s klaviaturami. Posamezen instrument je lahko artikuliral le posamezne ♩tone♩, kvinte in oktave, zato se je v izvedbi uporabljalo več instrumentov. Vibrirajoči ♩zvok♩ d. je bil priročen za posnemanje godal. Dinafon je prvi uporabil A. Honegger v svojem baletu Rose de Métal (1928).« (‹FR›, 25; ‹RUF›, 115)

KR: V ‹FR›, 25, se d. napačno navaja tudi kot sopomenka s ♩telharmonijem♩. Gre pravzaprav za ♩dinamofon♩, ne za d.!

GL: ♩elektronski glasbeni instrumenti♩

‹GRI›, I, 640

error: Content is protected !!