ANG: tone color, tone colour, tone-color, tone-colour, timbre (?); NEM: Tonfarbe; FR: timbre (?); IT: timbro, colore del suono (?).
ET: âŠTonâŠ.
D: Pojem je, ÅŸal, v Å¡tevilnih kontekstih sopomenski z âŠzvokovno barvoâŠ, kar je seveda napaÄno. Namesto D na tem mestu citiramo obseÅŸnejÅ¡i odlomek iz â¹EHâº, 310â311 (na str. 356 je tudi »Tonfarbe«, vendar samo v povezavi z geslom âŠsinusni tonâŠ), v katerem se komentira veÄpomenskost b. t. in âŠzvokov(n)e barveâŠ: V nasprotju s Å¡tevilnimi trditvami so âŠsinusni toni⊠v glasbenem smislu izredno pomembni, saj so absolutna osnova âŠelektronske glasbeâŠ, od enostavnega âŠtona⊠pa vse do najbolj zapletenega âŠzvokaâŠ. Kot je opazil F. Winckel (WINCKEL 1960), sta ÅŸe H. Helmholtz in C. Stumpf opozorila na to, da elementarni âŠtonâŠ, tisti, ki ne vsebuje nobenih âŠparcialnih tonovâŠ, vsebuje neko bravo tona. Temu bi bilo treba dodati, da J. Handschin â v tem primeru resniÄno verodostojna priÄa â âŠtonu⊠brez âŠparcialov⊠ni pripisal samo barve tona, ampak v osnovi tudi âŠzvokovno barvoâŠ
(HANDSCHIN 1948).«
KM: Sklicevanje na Handschina v D je izjemno zanimivo, kot kaÅŸe naslednji odlomek iz HANDSCHIN 1948: 130: »Kot lahko vidite, bi ÅŸelel ⊠odpraviti terminoloÅ¡ko razlikovanje med ‘âŠtonom⊑ = âŠtonom⊠brez âŠparcialovâŠ1 in ‘âŠzvokom⊑ = ‘âŠtonom⊠s âŠparciali⊑1. Ostajam pri navadnem govoru, ki povsem ustreza fizikalnim dejstvom v tem, da se tudi ‘âŠton brez parcialov⊑1 prikljuÄuje neskonÄni raznolikosti ‘âŠtonov⊠s âŠparciali⊑1, in to kot âŠbarva⊠(ki jo lahko poimenujemo kot ‘barva tona’ ali ‘âŠzvokovna barva⊑âŠ).« V HANDSCHIN 1948: 377â378 Handschin znova komentira to svoje staliÅ¡Äe: »Sem ÅŸe ⊠izpostavil, da psiholoÅ¡ko ni ustrezno ⊠âŠtonu⊠brez âŠparcialov1 pripisovati barve tona, ki se pomembno razlikuje od âŠzvokov(n)e barveâŠ, in izraz âŠzvokov(n)a barva⊠uporabljati samo za âŠtonâŠ, ki vsebuje âŠparcialeâŠ1. PsiholoÅ¡ko je tudi âŠton⊠brez âŠparcialovâŠ1 ‘âŠzvok⊑.«
KR: ANG-, FR- in IT-pojmi z vpraÅ¡ajem so v â¹Lâº, 591, in v â¹Pâº, 34â35, vendar niso pravilni, ker so sopomenski z âŠzvokov(n)o barvoâŠ, ne pa z b. t. NEM-ustreznica se vidno razlikuje od ustreznice za âŠzvokov(n)o barvoâŠ, zato ker ima drugaÄen pomen, ki upoÅ¡teva bistveno razliko med âŠtonom⊠in âŠzvokom⊠v smislu, kakor ta dva pojma (skupaj s âŠÅ¡umomâŠ) definira akustika. (V vsakodnevnem govoru, v katerem se ne uporabljajo strokovne besede in tehniÄni pojmi, je mogoÄe govoriti o b. t. kakÅ¡nega glasbila ali o Äudoviti âŠbarvi⊠glasu kakÅ¡ne igralke ali pevke, ampak glede na to, da niti glasbilo niti glas ne proizvajata âŠsinusnih tonovâŠ, pri tem v resnici mislimo na âŠzvokovno barvoâŠ). Tudi v â¹MELZâº, I, 216, je po D b. t. pravzaprav âŠzvokov(n)a barva⊠V â¹Mâº, 555, se pojem omenja v zvezi Stockhausenovimi Elektronskimi Å¡tudijami I in II, kar je deloma upraviÄeno, saj tu Stockhausen dela s âŠsinusnimi toniâŠ, ki se sestavljajo v âŠmeÅ¡anico tonovâŠ, medtem ko sam b. t. nikoli ne uporablja kot naziv za rezultat, ampak, npr. v STOCKHAUSEN 1963a: 40, prazaprav za to uporablja âŠzvokovno barvo⊠(gl. tudi âŠskladbo iz sinusnih tonovâŠ).
V KR âŠzvokov(n)e barve⊠se opozarja, da je âŠbarva zvoka⊠slogovna figura, ki ne ustreza potrebam po natanÄnosti pomena tehniÄnega pojma, zato velja âŠzvokov(n)a barva⊠za veliko boljÅ¡o reÅ¡itev. Namesto âŠzvokov(n)a barva⊠je b. t. veliko boljÅ¡i pojem kot âŠtonska barvaâŠ, saj tonska âŠbarvaâŠ, podobno kot âŠzvokov(n)a barvaâŠ, prav tako prikliÄe na misel âŠbarvoâŠ, ki zveni. (V slovenÅ¡Äini ne obstaja glagol, ki bi se, po vzoru samostalnika »âŠzvokâŠÂ« â »zvoÄiti«, lahko primerjal s samostalnikom »âŠtonâŠÂ«: ne na ravni strokovne besede ali tehniÄnega pojma.)
GL: âŠsinusni nihaj, ton, val⊠= (sinusni nihaj, ton, val) = (sinusalni nihaj, ton, val), âŠmeÅ¡anica tonovâŠ, âŠtonâŠ.
PRIM: âŠzvokov(n)a barva⊠= (barva) = barva zvoka.
1 V izvirniku najdemo »Obertöne«.
