ANG: formant spectrum, spectrum (of sound); NEM: Frequenzspektrum, Klangspektrum, Schallspektrum, Teiltonspektrum; FR: spectre de fréquence, spectre sonore; IT: spettro (sonoro).
ET: Lat. spectrum = slika v duÅ¡i, misel, predstava (â¹DIVâº, 999), iz specere = gledati, opazovati (â¹DEâº, 1043).
D: »Naziv za opis nihaja z grafiÄno predstavo frekvence in amplitude âŠsinusnih nihajev⊠kot âŠparcialovâŠ, iz katerih, po Fourierjevi teoriji, sestoji vsak sestavljen, periodiÄen nihaj. Na spektrogram, v katerem abscisa doloÄa frekvenco, ordinata pa amplitudo, se vnaÅ¡ajo navpiÄne Ärte za vsak posamezni âŠsinusni nihaj⊠kot âŠparicalâŠ. V tem primeru so na spektrogramu prikazani Å¡tirje âŠparciali⊠zvokovega âŠspektra⊠âŠÅŸagastega nihaja⊠in zatem ustrezni âŠsinusni nihaji⊠kot âŠparciali⊠(gl. spodnji primer) … Äe so âŠparciali⊠v doloÄenem elektriÄnem nihaju potisnjeni s âŠfiltromâŠ, se bo spremenila tudi oblika nihaja, ki izhaja iz âŠstrukture⊠âŠparciala⊠in âŠzvokov/n/e barve⊠nihanja (gl. âŠsubtraktivna sinteza zvokaâŠ). In obratno: oblika nihaja se lahko zgradi z dodajanjem âŠsinusnih nihajevâŠ, ki jih proizvaja âŠgenerator sinusnega nihaja⊠(gl. âŠaditivna sinteza zvokaâŠ) … Äe se doloÄeno frekvenÄno obmoÄje bistveno pojaÄa zaradi specifiÄnih resonanÄnih lastnosti v kakÅ¡nem proizvajalcu nihaja (npr. v glasbilu), in sicer na naÄin, da se vsi âŠparciali⊠tega podroÄja posebej poudarijo ne glede na frekvenco âŠtemeljnega tonaâŠ, govorimo o teh poudarjenih paricalih kot o âŠformantih⊠… Pri elektriÄnem nihanju lahko âŠformante⊠ustvarimo umetno, s kakÅ¡nim âŠfiltrom⊠(npr. s âŠpasovnim sitomâŠ) ali z âŠizenaÄevalcemâŠ.« (â¹ENâº, 113â115)
KR: V â¹MELZâº, III, 769, se namesto zvokovnega spektra omenja »zvoÄni spekter«. Zvokovni spekter je bolje uporabljati, saj je zvoÄni spekter predvsem tisti spekter, ki zveni (kot âŠzvoÄna skulptura⊠in âŠzvoÄni dogodekâŠ, v nasprotju z zvokovno skulpturo in zvokovnim dogodkom).
GL: âŠalikvot(i), alikvotni toniâŠ, âŠanaliza spektra⊠= âŠanaliza zvoka⊠= (spektralna analiza), âŠanaliza zvoka⊠= âŠanaliza spektra⊠= (spektralna analiza), âŠformant(i)âŠ, âŠharmonik, harmoniki, harmoniÄni ton(i)âŠ, âŠizenaÄevalec⊠= (âŠekvalizatorâŠ) = (equalizer), âŠparcial(i), parcialni ton(i), delni ton(i)âŠ, âŠtemeljni tonâŠ, âŠzvokâŠ, âŠzvokov(n)a barvaâŠ.
â¹BKRâº, II, 79â90; â¹BOSSâº, 156â157; â¹CHâº, 306â307; â¹DIBâº, 344â345; â¹DOBâº, 146; â¹EHâº, 105â106; â¹FRâº, 31; â¹HIâº, 238; â¹HOâº, 954; â¹Lâº, 497; â¹RLâº, 306; â¹SLONâº, 1491â1492
Zaradi izrazne âŠstrukture⊠âŠparcialov⊠zveni ÅŸagasti nihaj zelo svetlo in ostro. Posebej je primeren, tako kot âŠpulzni valâŠ, za âŠsubtraktivno sintezo zvokaâŠ.« (â¹ENâº, 204)
KM: Ob pridevniku »şagasti« so navedeni nihaj, âŠtonâŠ, âŠzvok⊠in val zato, ker je v literaturi njihova raba enakovredna in so v tem kontekstu sopomenski. Naziv »şagasti« prihaja iz ponazoritve ÅŸ. n. z osciloskopom; vrsta nihajev ustvarja val; âŠton⊠in âŠzvok⊠razumeta sluÅ¡no zaznavanje teh nihajev oziroma vala.
KR: IT-pojem »segnale …« je naveden v â¹Lâº, 488. Ni jasno, zakaj je omenjen âŠsignal⊠namesto nihaja, âŠzvoka⊠ali vala.
GL: âŠelektronska glasbaâŠ, âŠgenerator ÅŸagastega nihaja, tona, zvoka, valaâŠ, âŠtonâŠ, âŠzvokâŠ.
PRIM: âŠpravokotni nihaj, ton, zvok, valâŠ, âŠsinusni nihaj, ton, valâŠ, âŠtrikotniÅ¡ki nihaj, ton, zvok, val⊠= (âŠdeltasti nihaj, ton, zvok, valâŠ).
â¹DOBâº, 201; â¹EHâº, 295; â¹FRâº, 77; â¹JONâº, 260; â¹Pâº, 329â330