VERTIKALIZACIJA

ANG: verticalization.

ET: Lat. vertex = vrh, iz vertere = obračati (‹KLU›, 763).

D: 1) »(Naziv za) predstavo, v kateri bo katerakoli ♦skupina♦ not, ki ima sicer pomen linearnega sosledja, imela tudi pomen ♦vertikalne zvočnosti♦. Predstava je včasih poimenovana tudi kot vertikalna melodija.« (‹FR›, 99)

2) »(Naziv za) sočasno pojavljanje dveh ali več sosednih členov ♦dvanajsttonske vrste♦ v dvanajsttonski skladbi¹. Lastnost vertikalizacije je na ta način nezmožnost definiranja kateregakoli sosledja ♦razredov višine tona♦. V zgodnjih atonalitetnih delih, kot npr. Schönbergovi prvi skladbi iz Klavirskih skladb, op. 11, se ♦celica♦ ali skupek ♦razredov tonske višine♦ v transpozicijski ekvivalenci uporablja tudi za gradnjo ♦akorda♦ in linij. V tonalitetnem ♦sistemu♦ ‘♦celice♦‘, kot so trozvoki, delujejo kot horizontalne in vertikalne determinante, vendar v ♦atonaliteti♦ ne obstajajo enake metode za ustvarjanje očitne fukcionalne diferenciacije med vertikalnimi in horizontalnimi dogodki.« (‹GR6›, XIX, 683)

KM: Pojem »vertikalna melodija« je omenjen v PERLE 1977: 45, vendar z omejitvami: »Vertikalizacija … predstavlja osnovni koncept atonalitetnega skladanja, tj. da katerokoli ♦skupino♦ not v horizontalnem sosledju lahko razumemo tudi kot ♦simultanost♦ (tj. v vertikalnem sosledju – op. N. G.). Koncept je včasih problematično poimenovan tudi kot ‘vertikalna melodija’.«

KR: Pojem se v PERLE 1977: 84–93 obdeluje naprej, vendar le na zgledih skladb, ki so skladane z ♦dvanajsttonsko tehniko♦. To ni nič nenavadnega, saj je za Perla glasba, skladana z ♦dvanajsttonsko tehniko♦, hkrati tudi atonalitetna. Zato ni nič čudnega, da se v PERLE 1977: 84, kot tudi v D 2, katere avtor je tudi Perle (ob P. Lanskem), povezuje ♦predurejanje gradiva♦ v ♦tonalitetni♦ in v ♦dvanajsttonski tehniki♦: »Tako v diatonični ♦tonaliteti♦ kot v dvanajsttonskem ♦sistemu♦ (♦predurejanje gradiva♦) se kot harmonični kriterij razume: v prvem trozvok, v drugem pa sosledje elementov ♦vrste♦.« Po drugi strani se v ‹RAN›, 909, v. nanaša samo na ♦dvanajsttonsko tehniko♦.

Pojem je zares najbolje omejiti samo na ♦dvanajsttonsko tehniko♦, tj. ♦serialno tehniko♦, saj se njegov pomen sicer širi v neskončnost, npr. v povezavi z ♦agregatom♦ (kot v D) ali ♦akordom♦ brez druovsko–molovskih tonalitetnih lastnosti. Z drugimi besedami: ♦vertikalna zvočnost♦ je lahko le posledica postopka v. v ♦dvanajsttonski♦, tj. ♦serialni tehniki♦, vendar ne tudi samo v njej.

GL: ♦atonaliteta♦, ♦dvanajsttonska tehnika (skladnja) = (♦dodekafonija♦), ♦dvanajsttonsko polje♦, ♦serialna tehnika (skladanja)♦, ♦skupek tonov♦, ♦vertikalna zvočnost♦, ♦večdimenzionalni glasbeni prostor♦.

‹JON›, 351–352

1 V izvirniku piše »12-note composition«.