ANG: point; NEM: Punkt; FR: point; IT: punto.
D: »(Naziv za) izolirano noto v … skladbi. Raziskovanje (Webernovega opusa) je v začetku petdesetih let mnoge mlade skladatelje spodbudilo k delu s posameznimi notami v serialno organiziranih procesih: cilj (še zlasti) totalnega ♦serializma♦ je bil ustvariti skladbo iz točk (Messiaenov Modus vrednosti in intenzitet, Boulezova Structures Ia in Stockhausenov Kreuzspiel). Obdobje je trajalo kratek čas: Boulez v Structures Ib in Stockhausen v skladbi s pomenljivim naslovom Kontra-Punkte sta uporabljala večje melodične enote (Stockhausenov pojem je bil ♦skupina♦). Vendar je (točka) spremenila ♦pointilizem♦ v običajen pojem za opis ♦avantgardne glasbe♦ petdesetih let, čeprav so mogoče najbližje vzporednice s Seuratom pri Debussyju, kjer pa so sicer oblaki pomembnejši od točk.« (‹GR›, 139)
KR: V D je moč zaslutiti natančen pomen pojma, vendar so podatki, ki naj bi to podkrepili, begajoči: a) Boulezova skladba z naslovom Structures Ia ne obstaja, vsaj ne v množini; obstaja le prva knjiga Structures (1951–1952) za klavirja, v kateri je tudi Structure Ia (gl. njeno analizo: LIGETI 1958). b) Tudi Structures Ib ne obstajajajo v množini, saj je to preprosto naslednja »Struktura« v isti, prvi knjigi Structures. (Avtor D je očitno imel v mislih drugo knjigo Boulezovih Structures, tudi za dva klavirja, ki je nastala med letoma 1956–1961!) c) »Melodične enote« v povezavi s Kontra-Punkte so povsem neprimeren pojem (gl. primer v KM ♦punktualne glasbe♦). d) Vzporednica Seurat/Debussy je zares absurdna, zlasti kar zadeva pomen tega pojma.
Kot se (pravilno!) pravi v prvem stavku D, pojem poudarja izolacijo ♦tona♦ kot t., vendar ne le v slušnem vtisu (EGGEBRECHT 1972: 1), temveč tudi v videzu partiture. Pojem ima pomembno vlogo v tipologiji ♦serialne glasbe♦ (♦točka♦ – ♦skupina♦ – ♦polje♦; gl. ‹G›, 83–95; ‹GL›, 67–69; ‹KS›, 145–161; ‹RL›, 868), zato je njegov pomen v tem smislu edini relevanten.
ANG-pojem »dot« v ‹L›, 452, je samo sekundarna sopomenka ANG-pojma »point«, ki je v smislu omenjene D nedvoumno primaren. Kljub temu ni v ‹L›, 440, niti ANG-pojem »point« omenjen v smislu D.
GL: ♦skupina, skupinska skladba♦, ♦pontilizem♦ = ♦punktualizem♦, ♦polje♦, ♦punktualizem♦ = ♦pointilizem♦, ♦punktualna glasba♦, ♦serialna glasba♦, ♦statistična glasba♦, ♦struktura♦, ♦tekstura♦.