ANG: tetrachord; NEM: Tetrachord; FR: tétracorde; IT: tetracordo.
ET: GrÅ¡. tetrákhordon = âŠlestvica⊠iz Å¡tirih âŠtonovâŠ, iz téttares, téssares = Å¡tiri; khordáž = struna (â¹DEâº, 1129, 169).
D: V izrazju âŠglasbe 20. stoletja⊠naziv za âŠsegment⊠âŠdvanajsttonske vrste, serijeâŠ, ki vsebuje Å¡tiri âŠtoneâŠ.
GL: âŠdvanajsttonska vrsta, serijaâŠ, âŠlestvicaâŠ, âŠmodusâŠ, âŠvrstaâŠ, âŠoblika vrste, serijeâŠ, âŠserijaâŠ.
PRIM: âŠheksakordâŠ, âŠpentakordâŠ, âŠpodvrsta, podserijaâŠ, âŠsegment (vrste, serije)âŠ, âŠtrikordâŠ.
â¹APEâº, 299; â¹FRâº, 92; â¹GRâº, 180; â¹JONâº, 315; â¹Pâº, 330; â¹Vâº, 734