ANG: texture; NEM: Textur; FR: texture, tessiture (gl. KR); IT: testura, tessitura (â¹GR6âº, XVIII, 709 â gl. KR).
ET: Lat. textura = tkanje, iz texere = tkati (â¹KLUâº, 728).
D: 1) »(Naziv za) horizontalne (melodiÄne linije) in vertikalne (âŠakordiâŠ) odnose v glasbeni teksturi, ki jih je moÄ primerjati s prepletenostjo osnove in niti pri tkanju. Poznamo tri osnovne teksture: enoglasna (monofona), homofona in veÄglasna (polifonija). Prvo predstavlja le ena melodiÄna linija. Druga obstaja pri tistem, kar po navadi imenujemo ‘melodija s spremljavo’, zgrajena pa je iz (horizontalne) melodiÄne linije, ki jo na razliÄnih mestih (vertikalno) podpirajo âŠakordiâŠ. Po drugi strani polifona tekstura sestoji iz dveh ali veÄ horizontalnih melodiÄnih linij lastnih lastnosti, ki so medsebojno povezane z vertikalnim odnosom konsonance ali âŠharmonijeâŠ. Vendar se pri disonanÄni polifoniji … (v âŠglasbi 20. stoletjaâŠ) ta vertikalen odnos ravna po drugaÄnih pravilih.« (â¹APEâº, 299)
2) »Nejasen, pa vendarle koristen pojem za (oznaÄevanje) kvalitete kratkih glasbenih odlomkoGL: tekstura je lahko homofona, heterofona ali kontrapunktiÄna, lahko je tanka (ima samo nekaj partov) ali debela (vsebuje veliko partov) itn.« (â¹GRâº, 181)
3) »DiodiÄna tekstura (je naziv za) tip dvojne linearnosti … Namesto glavne linije, ki jo podpirajo harmoniÄni bloki (kot pri homofoniji), ali pa dveh neodvisnih linij (kot pri polifoniji) se v diodiÄni teksturi druga melodija povezuje s prvo, saj se oba parta gibata s konsonanÄnimi intervali, pri Äemer vsaka linija ohranja svojo individualno celovitnost.« (â¹FRâº, 22)
4) »Pojem … se tukaj uporablja za oznaÄevanje kvalitete âŠzvoka⊠ali vrste âŠzvokov⊠… Tekstura âŠzvoka⊠je produkt razmerij med njegovimi sestavnimi deli: âŠviÅ¡inoâŠ, âŠbarvo⊠in âŠintenziteteâŠ. Tudi tekstura zaporedja âŠzvokov⊠opisuje naÄin, kako so ti elementi Äasovno povezani. Tako v … skladbi tekstura opisuje doloÄena razmerja med parti (tj. kontrapunktiÄne in homofone teksture) in kvaliteto âŠzvokaâŠ, ki je posledica … kombinacije glasbil v smislu njihove instrumentalne âŠbarve⊠in naÄina, kako se zdruÅŸujejo âŠtonske viÅ¡ineâŠ. Nekateri sodobni skladatelji, Å¡e zlasti v âŠelektronski glasbiâŠ, uporabljajo teksturo âŠzvokov⊠kot strukturne elemente na naÄin, kot so drugi skladatelji uporabljali âŠtonske viÅ¡ineâŠ.« (â¹Vâº, 741)
5) »V nasprotju s âŠstrukturoâŠ, pri kateri je konstitutivnost elementov opazna ne glede na formalno relevantnost, se v teksturi primarna identiteta konstitutivnih elementov povsem izgublja zaradi tiste kvalitete, ki jo zahtevajo veÄje celote organizacije … (Tekstura) se zdi kot posrednik med âŠstrukturo⊠in obliko. Vendar to Å¡e ne pomeni, da je v teksturni organizaciji materialov razmerje med posamiÄnim in celoto natanÄneje determinirano. Ravno nasprotno! Izgubo primarne identitete pomembnih elementov, ki so vir teksture v rezultatih organizacije, je nemogoÄe rezimirati na povsem doloÄene kompozicijsko-tehniÄne postopke ali jih povezati s povsem doloÄenimi znaÄilnostimi gradiv, ki se organizirajo. Teksturnega rezultata organizacije na analitiÄni ravni ni moÄ razloÅŸiti, lahko ga samo opiÅ¡emo po ‘statistiÄno pribliÅŸnih’ kriterijih.« (â¹GLâº, 68)
6) »Medtem ko ‘âŠstruktura⊑ razume bolj diferencirano zgradbo, katere sestavne dele je mogoÄe razlikovati in ki so rezultat vzajemnih odnosov med detajli, imamo pri ‘teksturi’ v mislih bolj homogen, manj artikuliran kompleks, znotraj katerega elementi skoraj povsem izginejo. DoloÄeno âŠstrukturo⊠je mogoÄe, glede na elemente, analizirati; teksturo je bolje opisovati z njenimi globalnimi, statistiÄnimi znaÄilnostmi.« (LIGETI 1960: 13 â op. 29)
KR: V â¹GR6âº, XVIII, 709, sta navedena etimoloÅ¡ko sorodna IT-pojma »testura« in »tessitura«, vendar se pri tem pripominja, da ta pojma pomenita register posameznega, veÄinoma vokalnega parta (gl. â¹BASSâº, IV, 533; â¹RICâº, IV, 376; prim. tudi â¹GR6âº, XVIII, 705; pojem »testura« se ni pojavil v pregledanih priroÄnikih). V FR obstaja pojem z enakim pomenom IT-pojma »tessitura«, in sicer »tessiture« (â¹CANâº, 547; â¹CHâº, 308; â¹HOâº, 1008; â¹LAREâº, 1549; â¹MIâº, III, 791). Nasploh je nerazumljivo, zakaj â¹GR6âº, XVIII, 709, ne omenja FR-pojma oziroma zakaj omenja pojme, ki se razlikujejo od primarnega pomena, saj v FR obstaja tudi pojem »texture«. Slednji pojem ima specifiÄen pomen znotraj Schaefferjeve teorije âŠkonkretne glasbe⊠(gl. â¹GUIâº, 74) in ga na tem mestu ne bomo posebej razlagali. Tudi v â¹L⺠se FR-pojem sploh ne pojavi!1
Ta pomemben pojem, ki v âŠglasbi 20. stoletja⊠nadomeÅ¡Äa pomanjkljivosti âŠstrukture⊠v njenem razmerju do oblike (gl. â¹Gâº, 7; â¹GLâº, 66), je Å¡e zlasti nenatanÄno obdelan v relevantnih, specializiranih priroÄnikih:
a) Iz D 1 lahko sklepamo, da je na ANG-govornem obmoÄju pojem sopomenka za stavek. To potrjuje tudi â¹GR6âº, XVIII, 709, kjer se navaja NEM-pojem »Satz«, ter â¹Lâº, 492, ki govori o dvo-, tro- in Å¡tiriglasnem stavku kot o »texture of two, three, four parts«. Vendar pa se v â¹Lâº, 492, zatrjuje, da »veÄglasni slog« ni »texture of many parts«, temveÄ Â»polyphonic texture« (gl. â¹Lâº, 229).
b) Od tega elementarnega pomena ni moÅŸno loÄiti niti D 2, Äeprav izvira iz priroÄnika, specializiranega za âŠglasbo 20. stoletjaâŠ. Na podoben naÄin je nezadovoljiva obdelava pojma tudi v MACHLIS 1961: 47â53 (v â¹JONâº, 316, je omenjen samo ta vir), Äeprav mu posveÄa celo poglavje, verjetno zato, ker se sam avtor zaveda, da tradicionalna klasifikacija stavka v âŠglasbi 20. stoletja⊠ne zadostuje veÄ.
c) V D 3 je izmiÅ¡ljen pojem »diodiÄna t.«, ki se v drugi pregledani literaturi nikjer ne pojavlja, pa tudi njena oblika (samostalnik je »diode«, pridevnik »diodic«, v ANG je samo pojem iz elektronike) in pomen sta sumljiva.
d) D 4, ki je sicer uvod v zelo obseÅŸen Älanek v â¹Vâº, Å¡e najbolje kaÅŸe zmedo okrog tega pojma na ANG-govornem obmoÄju: pomen se poskuÅ¡a loÄiti od »stavka«, vendar nerodno in neargumentirano. Tako npr. v nadaljevanju citata v D (â¹Vâº, 741â742) P. Lansky piÅ¡e o »harmoniÄni t.«, kar je pravzaprav glede na oÅŸji pomen pojma, tj. njegov odnos do âŠstruktureâŠ, povsem neprimeren pojem, Äeprav dokazuje, da âŠstruktura⊠ne zadoÅ¡Äa veÄ potrebam po natanÄnem oznaÄevanju pojavov v âŠglasbi 20. stoletjaâŠ; M. Goldstein piÅ¡e posebej za tem o »zvokovni t.« (â¹Vâº, 747â753); na kakÅ¡en naÄin, pa lahko razberemo iz same D 4.
e) V D 5 in 6 je pomen pojma doloÄen v oÅŸjem smislu, tj. toÄno glede na njegovo (posredniÅ¡ko) razmerje med âŠstrukturo⊠in formo. D 6 je pravzaprav argument za D 5, saj izvira iz Ligetijeve skladateljske teorije, ki ni relevantna le za njegovo glasbo, temveÄ tudi nasploh (gl. npr. D in KR âŠmikropolifonijeâŠ). D 6 tudi dokazuje (kljub nasprotnim trditvam v â¹GR6âº, XVIII, 709), da pojem obstaja v NEM in da ni sopomenski s stavkom (gl. t. a KR). O pomembnosti opisovanja t. s statistiÄno pribliÅŸnimi kriteriji se v Pojmovniku govori tudi pri âŠskupini, skupinski skladbi⊠(gl. D 3 in KR â t. c) ter pri âŠstatistiÄni glasbi⊠(gl. D 4 in KR â t. d).
V nasprotju s problematiÄnim pomenom pojma v D 1â4, se t. natanÄno in izÄrpno uporablja v teoriji arhitekture, npr. v BLASER 1976 je govora o âŠstrukturi⊠(ali tektoniki) v povezavi z »ustrojem«, »zgradbo«, »konstrukcijo«, medtem ko se t. nanaÅ¡a na »povrÅ¡ino«, na »delovanje«. V â¹THOâº, 243, se pojem s podobnim pomenom navaja v povezavi z Dubuffetovo art brut , ki jo je »dojemal kot sintetiÄno oblikovanje svojih subjektivno-Äustvenih naravnih Äutil brez oblike. Posamezen element teksture ima svoj pomen v celoti slikovnega izroÄila na ravni prapisave.«
GL: âŠgrozdâŠ, âŠskupina, skupinska skladbaâŠ, âŠgostota, sprememba gostote, stopnje gostoteâŠ, âŠmikropolifonijaâŠ, âŠomejena aleatorikaâŠ, âŠpermeabilnostâŠ, âŠpoljeâŠ, âŠskladanje grozdaâŠ, âŠskupek tonovâŠ, âŠstatistiÄna glasbaâŠ.
PRIM: âŠfakturaâŠ, âŠstrukturaâŠ.
1 V â¹Lâº, 39, so kot sopomenke NEM-pojma »Aufbau« (= »konstrukcija«, »gradnja«) navedeni ANG-pojmi »structure« (= »âŠstrukturaâŠÂ«), »construction« (= »konstrukcija«), »anatomy« (= »anatomija«), »texture«, »form« (= »oblika«), FR- pojmi »structure« (= »âŠstrukturaâŠÂ«), »construction« (= »konstrukcija«) in »formation«
(= »formacija«). V â¹Lâº, 229, pa so kot sopomenke NEM-pojma »Gewebe« (= »tkanje«, »tkivo«) navedeni ANG-pojmi »fabric« (= »tkanina«, »âŠstrukturaâŠÂ«, »zgradba«), »texture«, »web« (= »tkanje«, »tkanina«), FR-pojmi »tissu« (= »tkanje«, »tkanina«, »tkivo«), »trama« (= »sukanec«, »nit«) in »construzione« (= »konstrukcija«). OdveÄ se je Äuditi nad povrÅ¡nim izenaÄevanjem t. in âŠstrukture⊠v tej mnoÅŸici pojmov (Å¡e posebej v â¹Lâº, 554), med katerimi jih veÄina ni niti tehniÄni pojem niti strokovna beseda!