SWING

ANG: swing, swing 1930; NEM: Swing, Jazzstil; FR: swing, style de jazz; IT: swing, stile di jazz.

ET: ANG = zibati se, zibanje

D: 1) »(Naziv za) značilnost, ki se pripisuje izvedbam v jazzu. Čeprav je v središču percepcije in izvedbe jazza, swinga ni moč koncizno definirati in opisati. Mnogi ga skušajo opredeliti kot primarno ritmičen fenomen, ki izhaja iz boja med fiksiranim pulzom (D 1) in različnimi trajanji in poudarki, ki jih izvajalec igra v nasprotju z pulzom (D 1; gl. tudi beat – D 1 in off beat) … Vendar pa samo ta boj ne proizvaja swinga, ritmična sekcija (D 2) lahko igra celo enostaven fiksni pulz (D 1) z različnimi količinami in vrstami swinga. Očitno je, da gre še za druge značilnosti, npr. drive, ki ga instrumentalist v vsaki noti dosega z manupulacijo barve, artikulacijo, vibratom, intonacijo in drugimi posebnostimi; vse to se združuje z natančnim ritmičnim razporejanjem vsake note in končni rezultat je swing.« (‹GRJ›, II, 508)

2) »V ožjem pomenu … naziv za slogovno obdobje jazza v obdobju 1930–45 … značilni so veliki ansambli in improvizacija, ki jo izvaja le nekoliko solistov. V tem času ima swing vlogo plesne glasbe … Od sredine tridesetih let so se iz velikih ansamblov (big bandov) začele ločevati skupine znamenitih solistov (combo …), ki so swing na neki način prenesli na komorno glasbeno področje … Eksperimentalno muziciranje teh skupin, pa tudi jam sessions, ki so se kultivirali v obdobju jazza, so močno vplivali na novi slog jazza, be bop.« (‹MELZ›, III, 491)

KM: Vse preostale sopomenke mednarodnega pojma s. v ANG, NEM, FR in IT so v ‹BR›, 240–241. Temu ni potreben dodatni KM.

KR: S. je odvečno (in nemogoče) prevajati v slovenščino. 

GL: beat (D 1), big band, Chicago jazz, combo, drive, jazz, off beat.

‹APE›, 290; ‹BASS›, IV, 475; ‹BKR›, IV, 214–215; ‹FR›, 88–89; ‹GR6›, XVIII, 416; ‹HI›, 461; ‹HK›, 376–377; ‹IM›, 375; ‹KN›, 204–205; ‹LARE›, 1513; ‹M›, 541; ‹P›, 314; ‹RAN›, 818; ‹RIC›, IV, 336; ‹RL›, 921; ‹SLON›, 1493–1494

Dodaj odgovor

error: Content is protected !!