STACIONARNI ZVOK

NEM: stationärer Klang.

ET: Lat. statio = (dobesedno) bivališče, iz stare = stati (‹KLU›, 696).

D: »Naziv, ki se uporablja v praksi ♦elektronske glasbe♦ za enakomeren, obstojen ♦zvok♦, ki se v času ♦trajanja♦ ne spreminja. Akustični pojem ni povsem pravilen, saj vsak zvok vsebuje ♦vnihavanje♦ in ♦iznihavanje♦, med katerima se nahaja njegov stacionarni del. Analogno temu se sam ♦zvok♦ imenuje stacionarni.« (‹EH›, 324)

GL: ♦elektronska glasba♦, ♦iznihavanje♦, ♦vnihavanje♦, ♦zvok♦.