ANG: siren; NEM: Sirene; FR: sirÚne: IT: sirena.
ET: GrÅ¡. Seirážn = Sirena; sirene so v grÅ¡ki mitologiji dekleta, ki s svojim Äarobnim petjem zapeljujejo mornarje in jih nato ubijejo (â¹KLUâº, 674).
D: »(Naziv za) napravo, ki proizvaja âŠtone⊠in ugotavlja Å¡tevilo nihajev, ki jih posamezen âŠton⊠naredi v doloÄenem Äasu. V starejÅ¡i fizikalni akustiki so se ti mehanski proizvajalci âŠzvoka⊠… uporabljali za doloÄanje frekvence. Pri enostavni sireni … se âŠzvok⊠proizvaja s kolesom z enakomerno (periodiÄno) razporejenimi luknjami, ki rotira pred Å¡obami, skozi katere kroÅŸi zrak. Iz zmnoÅŸka Å¡tevila lukenj na kolesu in Å¡tevila obratov v sekundi je moÄ izraÄunati frekvenco osnovnega nihaja … Dojemanje âŠimpulza⊠in Äasa v … âŠserialni tehniki⊠je v neposredni povezavi z âŠeksperiemnti⊠F. W. Opelta, ki je s poveÄanjem Å¡tevila obratov demonstriral prehod z loÄenih âŠimpulzov⊠na âŠtonâŠ, pri katerem se nihaji niso dali veÄ zaznati in Å¡teti. Leta 1852 je Opelt objavil razpravo o teoriji glasbe, ki temelji na âŠritmu⊠âŠpulzov⊠(D 2) zvoÄnih valov (gl. OPELT 1852).« (â¹EHâº, 315)
KM: Znano je, da se s. kot glasbilo pojavi v VarÚsejevi Ionizaciji (1930â1933), vendar je, kot je iz D oÄitno, pojem v tem pomenu za Pojmovnik irelevanten. Precej pomembnejÅ¡i je njegov pomen v smislu razmerja âŠmakroÄas/mikroÄasâŠ, na katerem delno (zlasti pa v STOCKHAUSEN 1963) temelji teorija o enotnosti âŠparametrov⊠(Å¡e zlasti âŠviÅ¡ine tona⊠in âŠtrajanja tonaâŠ) v âŠserialni glasbiâŠ.
GL: âŠimpulzâŠ, âŠmakroÄas/mikroÄasâŠ, âŠpulz⊠(D 2), âŠserialna tehnika (skladanja)âŠ, âŠtrajanje (tona)âŠ, âŠviÅ¡ina tonaâŠ.
â¹BASSâº, IV, 307; â¹BKRâº, IV, 163; â¹GRIâº, III, 390; â¹GUIâº, 132; â¹Lâº, 523; â¹Pâº, 294; â¹RICâº, IV, 228.