SIRENA

ANG: siren; NEM: Sirene; FR: sirÚne: IT: sirena.

ET: GrÅ¡. Seirᾗn = Sirena; sirene so v grÅ¡ki mitologiji dekleta, ki s svojim čarobnim petjem zapeljujejo mornarje in jih nato ubijejo (‹KLU›, 674).

D: »(Naziv za) napravo, ki proizvaja ♩tone♩ in ugotavlja Å¡tevilo nihajev, ki jih posamezen ♩ton♩ naredi v določenem času. V starejÅ¡i fizikalni akustiki so se ti mehanski proizvajalci ♩zvoka♩ … uporabljali za določanje frekvence. Pri enostavni sireni … se ♩zvok♩ proizvaja s kolesom z enakomerno (periodično) razporejenimi luknjami, ki rotira pred Å¡obami, skozi katere kroÅŸi zrak. Iz zmnoÅŸka Å¡tevila lukenj na kolesu in Å¡tevila obratov v sekundi je moč izračunati frekvenco osnovnega nihaja … Dojemanje ♩impulza♩ in časa v … ♩serialni tehniki♩ je v neposredni povezavi z ♩eksperiemnti♩ F. W. Opelta, ki je s povečanjem Å¡tevila obratov demonstriral prehod z ločenih ♩impulzov♩ na ♩ton♩, pri katerem se nihaji niso dali več zaznati in Å¡teti. Leta 1852 je Opelt objavil razpravo o teoriji glasbe, ki temelji na ♩ritmu♩ ♩pulzov♩ (D 2) zvočnih valov (gl. OPELT 1852).« (‹EH›, 315)

KM: Znano je, da se s. kot glasbilo pojavi v VarÚsejevi Ionizaciji (1930–1933), vendar je, kot je iz D očitno, pojem v tem pomenu za Pojmovnik irelevanten. Precej pomembnejÅ¡i je njegov pomen v smislu razmerja ♩makročas/mikročas♩, na katerem delno (zlasti pa v STOCKHAUSEN 1963) temelji teorija o enotnosti ♩parametrov♩ (Å¡e zlasti ♩viÅ¡ine tona♩ in ♩trajanja tona♩) v ♩serialni glasbi♩.

GL: ♩impulz♩, ♩makročas/mikročas♩, ♩pulz♩ (D 2), ♩serialna tehnika (skladanja)♩, ♩trajanje (tona)♩, ♩viÅ¡ina tona♩.

‹BASS›, IV, 307; ‹BKR›, IV, 163; ‹GRI›, III, 390; ‹GUI›, 132; ‹L›, 523; ‹P›, 294; ‹RIC›, IV, 228.

Dodaj odgovor

error: Content is protected !!