ANG: salsa; IT: salsa.
ET: V kubanski Å¡panÅ¡Äini = temperament, duh, Å¡arm, gracija (â¹KSDâº, 133).
D: »(Naziv za) slog v âŠpopularni glasbi⊠kubanskega porekla. Razvil se je v Å¡tiridesetih letih iz elementov conjunta, plesnih âŠbendov⊠z glasovi in trobentami v âŠbackgroundu⊠in s kongami in bongosi ter iz charang, v katerih so flavte in violine igrale melodije iz plesov evropskega porekla, npr. danzòn. V Å¡tiridesetih in petdesetih letih so se glasbeniki, ki so igrali salso, preselili v … New York, kjer se je slog delno pomeÅ¡al z âŠjazzomâŠ. Salsa je na ta naÄin zadobila slog âŠswinga⊠…, âŠlatinski jazz⊠pa se je razvil kot kombinacija âŠstruktur⊠âŠjazza⊠in âŠritmov⊠salse. V Å¡estdesetih in sedemdesetih letih se je salsa vrnila h kubanskemu slogu, saj so izvajalci meÅ¡ali instrumentacijo conjunta in charange na naÄin, da so v conjutu trobente zamenjali s pozavnami. Uvedli so tudi portoriÅ¡ke in nove latinskoameriÅ¡ke elemente. âŠRitmi⊠salse temeljijo na afroameriÅ¡kih plesih, kot so bolero, âŠcha-cha-chaâŠ, guanguancò, âŠmambo⊠in son montuno. ObiÄajni so slojeviti âŠpolimetri⊠in hemiole, vendar je salsina posebna odlika, ki je v osnovi njene âŠstruktureâŠ, dvotaktni clave …
Vsaka skladba je imela tri âŠsekcije⊠(DF 1): glavno (melodiÄno) âŠsekcijoâŠ; montuno, v katerem âŠlead⊠pevec improvizira na vokalnem refrenu, ki se ponavlja; in mambo, âŠsekcijo⊠s kontrastnimi âŠriffiâŠ. (â¹GR6âº, XVI, 430)
GL: âŠjazzâŠ, âŠlatinski jazzâŠ, âŠmamboâŠ, âŠpopularna glasbaâŠ, âŠzabavna glasbaâŠ.
â¹BASSâº, VI, 212
1 O tem pomenu âŠmamba⊠gl. D âŠmambaâŠ.