ANG: rock and roll, rock’n’roll, rock’n roll, rock & roll, R&R; NEM: Rock and Roll, Rock’n’Roll, Rock’nRoll, Rock-and-Roll; FR: rock and roll, rock’n’roll, rock’n roll; IT: rock and roll, rock’n’roll, rock ‘n roll.
ET: ANG rock = gugati (se), zibati (se), roll = valjati (se), kotaliti (se); rockin’ and rollin’ = kurbati se, ÅŸiveti razuzdano, razvratno ÅŸiveti (â¹FRâº, 76).
D: »(Naziv za) vrsto ameriÅ¡ke âŠpopularne glasbe⊠iz petdesetih let, ki je temeljila preteÅŸno na elementih avtohtone afroameriÅ¡ke glasbe in ki je za kratek Äas dosegla svetovno popularnost. Rock’n’roll je postal dominanten popularni stil leta 1955, ko se je skladba ‘Rock Around the Clock’ Billa Haleyja in njegove skupine The Comets zavihtela na prvo mesto na lestvicah, ki so jih objavljale revije Billboard, Variety in Cash Box. Pesmi podobnega stila, ki so jih izvajali tako belci (Elvis Presley, Jerry Lee Lewis, skupina The Everly Brothers) kot tudi Ärnski izvajalci (Chuck Berry, Little Richard, Fats Domino), so bile dolga leta najuspeÅ¡nejÅ¡e v ameriÅ¡ki âŠpopularni glasbiâŠ. Publiko so nagovarjali mimo vseh etniÄnih in rasnih meja: mnoge od teh ploÅ¡Ä so se enako dobro prodajale tudi med ljudmi, ki so jih prej privlaÄili Tin Pan Alley, âŠcountry and western⊠in Ärnska âŠpopularna glasbaâŠ; publika je bila na rock’n’roll koncertih enakovredno meÅ¡ana, rasno in ekonomsko ⊠Rock’n’roll je kmalu pridobil posnemovalce, ne samo v Evropi, temveÄ tudi v drÅŸavah tretjega sveta. V osnovi je rock’n’roll forma ritmiziranega âŠbluesaâŠ. Veliko pesmi je v formi kakÅ¡ne variacije 12-taktne forme âŠbluesaâŠ. V instrumentaciji so prevladovali amplificirane in âŠelektriÄne kitareâŠ, saksofoni, pa tudi poudarjena ritemska âŠsekcija⊠(D 2) z bobni, klavirjem in basom, ki je moÄno poudarjala prvi âŠbeat⊠(D 1) v 4/4 taktu (od tod v Evropi naziv ‘Big Beat’). Tempo je bil hiter âŠ; besedila so se veÄinoma ukvarjala s seksom âŠ; dinamiÄna raven je bila vedno visoka; tudi vokali so bili grobi in hrapavi, z besedili, ki so se pela s ‘poldretjem’. Prototipi so obstajali najmanj desetletje pred letom 1955. V Ärnski âŠpopularni glasbiâŠ, ki se je imenovala âŠrhythm and bluesâŠ, so prevladovali izvajalci Joe Turner, Billy Ward in njegovi Dominoes, Hank Ballard in Midnighters, ter Ruth Brown, ki je izvajala pesmi z elementi rock’n’rolla, ki pa se Å¡e niso tako imenovali. Nekateri beli pevci âŠcountry and westernaâŠ, npr. Hank Williams st., so v tistem Äasu prav tako izvajali in snemali ritemski âŠbluesâŠ. Pojem se je kmalu prijel kot deÅŸnik za âŠpopularno glasbo⊠poznih petdesetih let, zajemal pa ni samo pesmi opisane vrste, temveÄ tudi druge, povsem razliÄnih stiloGL: sentimentalne in zabavne pesmi Ärnskih vokalnih skupin (The Orioles, The Platters); odgovore etablirane Âindustrije na novi stil, z belskimi urbanimi pevci (Pat Boone, Paul Anka, Frankie Avalon), ki so izvajali pesmi, v katerih so bili izloÄeni povrÅ¡ni elementi rock’n’rolla; in pesmi starejÅ¡ih Ärnskih in belskih izvajalcev, ki so svoje stile prilagajali spremembam trendov. Okrog leta 1960 je veliko izvajalcev, pionirjev rock’n’rolla, izginilo iz takih ali drugaÄnih razlogov, drugi (kot Elvis Presley) so ponujali glasbo povsem drugaÄne vrste, tako da je od originalnega vala rock’n’rolla ostalo le malo veÄ kot samo ime ⊠Rock’n’roll se je za kratek Äas revitaliziral v zaÄetku Å¡estdesetih let, zaradi popularnosti âŠtwistaâŠ, plesa, ki je prav tako temeljil na ritmiziranem âŠbluesuâŠ, in zaradi novih izvajalcev, katerih stili so temeljili na osnovnem rock’n’rollu (Beach Boys …, Beatles, Rolling Stones, Who). AngloameriÅ¡ka âŠpopularna glasba⊠se je kmalu zaÄela nagibati v malo drugaÄne smeri, âŠrock⊠pa je, kot soroden, vendar razliÄen stil, pritegnil ⊠zanimanje mnogih izvajalcev in posluÅ¡alcev. Kljub temu pa so se ploÅ¡Äe iz petdesetih let Å¡e naprej dobro prodajale in po radiu predvajale vse do osemdesetih let. Mnoge âŠrock⊠skupine, ki so nastale v sedemdesetih in osemdesetih letih, so v svoj repertoar vkljuÄevale pesmi v stilu rock’n’rolla, pa tudi stil nekaterih novejÅ¡ih izvajalcev (George Thorogood in Destroyers ter mnoge âŠnew wave⊠skupine) temelji bolj na âŠrock’n’rollu⊠kot pa na âŠrockuâŠ.« (â¹RANâº, 711â712)
KR: Glede na to, da je D vzorna terminoloÅ¡ka obdelava pojma, ostajajo dvomi glede rabe pojma »âŠpopularna glasbaâŠÂ« (V â¹IMâº, 323, se namreÄ omenja, da je r. a. r. naziv za stil, s katerim se najprej povezuje âŠpopularna glasbaâŠ! V â¹RAN⺠âŠpop glasba⊠kot pojem sploh ne obstaja, zato pa je âŠpopularna glasba⊠obdelana na specifiÄen naÄin â gl. D âŠpop glasbe⊠in âŠpopularne glasbeâŠ.)
Vsi naÄini pisanja pojma so povsem enakovredni. V D se pojavlja razliÄica »rock’n’roll«, ker je uporabljena v izvirniku.
GL: âŠpop, pop glasbaâŠ, âŠpopularna glasbaâŠ, âŠrhythm and bluesâŠ, âŠrock, rock glasbaâŠ.
â¹BASSâº, IV, 115; â¹BKRâº, IV, 56; â¹CANâº, 466â467; â¹GR6âº, XVI, 84; â¹HIâº, 297; â¹HKâº, 328â329; â¹HOâº, 882; â¹Mâº, 545; â¹KNâº, 175â176; â¹MELZâº, III, 214; â¹RLâº, 811 = vodilka k: âŠrhythm and bluesâŠ; â¹SLONâº, 1486â1487