POLITONALITETA

ANG: polytonality; NEM: Polytonalität; FR: polytonalité; IT: politonalità.

ET: Predpona poli- iz grš. polý = mnogo; ♦tonaliteta♦.

D: »(Naziv za) sočasno zvenenje več ♦tonalitet♦ (hkrati). Pojem se pogosto (in nepravilno) uporablja tudi za ♦bitonaliteto♦. Medtem ko se ♦bitonaliteta♦ pogosto pojavlja v ♦glasbi 20. stoletja♦, se politonaliteta redko.« (‹APE›, 230)

KM: Že v KM, v povezavi z ♦bitonalnostjo♦, je p. izpostavljena kot nadpojem, ♦bitonalnost♦ pa kot njena podvrsta.

KR: Pri tem pomenu je treba ostati, ne glede na to, da se v praksi primeri za p. nanšajo na primere za ♦bitonalnost♦. V KR ♦pantonalitete♦ je naveden tudi Schönbergov predlog, da p. – poleg ♦pantonalitete♦ – zamenjuje ♦atonaliteto♦ (gl. SCHÖNBERG 1966⁷: 486–487). Tudi ta pomen je seveda povsem sekundaren (prim. tudi KM in KR ♦atonalitete♦).

GL: ♦antitonaliteta♦, ♦atonikaliteta, atonikalitetnost, atonikalnost♦, ♦biakord♦, ♦bitonalnost♦, ♦multitonaliteta♦, ♦nestalna tonaliteta♦, ♦pantonaliteta♦, ♦poliakord♦, ♦poliharmonija♦, ♦progresivna tonaliteta♦, ♦razširjena tonaliteta♦, ♦svobodna tonaliteta♦, ♦suspendirana tonaliteta♦.

PRIM: ♦atonaliteta♦ , ♦metatonaliteta♦, ♦mikrotonaliteta♦, ♦polimodaliteta♦, ♦politonalitetnost♦ = (♦politonalnost♦), ♦prototonaliteta♦ , ♦prosta atonaliteta♦, ♦tonaliteta♦.

‹BASS›, III, 679; BEICHE 1993; ‹BKR›, III, 314; ‹BOSS›, 133; ‹CAN›, 438; ‹CH›, 304; ‹FR›, 68; ‹GR›, 141; ‹GR6›, XV, 72; ‹HI›, 359–360; ‹HK›, 288; ‹HO›, 820–821; ‹IM›, 299; ‹JON›, 232–238; ‹KN›, 157–158; ‹L›, 441; ‹LARE›, 1247; ‹MI›, III, 463–463; ‹RIC›, III, 465; ‹ROS›, 176; ‹SLON›, 1478; ‹V›, 581