ANG: polyrhythm; NEM: Polyrhythmik (gl. KM in KR); FR: polyrythmie (gl. KR); IT: poliritmo, poliritmia, poliritmica (gl. KR).
ET: Predpona poli- iz grš. polý = mnogo; ♦ritem♦.
D: 1) »(Naziv je nastal v 19. stoletju za) sočasno uresničitev različnih ♦ritmov♦ … Čeprav je nastal v zvezi z glasbo 18. in 19. stoletja, se poliritem aplicira tudi na drugo glasbo. Tako govorimo o poliritemskih strukturah v glasbi 14. in 15. stoletja …, predvsem pa v ♦Novi glasbi♦ 20. stoletja in v neevropski glasbi ter v ♦jazzu♦.(‹RL›, 740; geslo je »Polyrhytmik« = ♦poliritmika♦!)
2) »(Naziv za) sočasni nastop dveh ali več različnih ritmičnih obrazcev, katerih metrični poudarki sovpadajo (primeri 1a in 1b) ali se razhajajo (primeri 2a in 2b):
V tem primeru gre za ♦poliritmijo♦, ki vključuje tudi ♦polimetrijo♦.« (‹MELZ›, III, 102; geslo je ♦poliritmija♦!)
3) »(Naziv za) … slog, v katerem si nasprotujeta dva ali več različnih ritemskih obrazcev. Mnogi teoretiki uporabljajo pojem kot sopomenko pojma ♦polimeter♦. Če bi hoteli identificirati poliritemski slog, morajo ♦ritmi♦ ostati v določenem ritemskem obrazcu dovolj dolgo. Naslednji primer prikazuje tri različne ♦ritme♦ v poliritemskem kontekstu:«
(‹FR›, 68)
4) »(Naziv za) sočasno uporabo nasprotujočih si ♦ritmov♦ in poudarkov, pogosto kot rezultat kombiniranja različnih ♦metrov♦ (♦polimeter♦). Enostavnejši tipi kot 3/8 proti 3/4 se običajno imenujejo ♦nasprotna ritmika♦, medtem ko se pojem poliritem uporablja za ‘krepke ritemične trke, ki jih pogosto srečujemo v ♦glasbi 20. stoletja♦, kot npr. v Hindemithovi Klavirski glasbi op. 37 (gl. primer na naslednji strani – op. N. G.) … Izrazito sinkopirani odlomki, ki se pojavljajo v ♦jazzu♦, prav tako ustvarjajo poliritemski učinek.« (‹APE›, 230)
5) »Pojem, ki zajema ♦polimeter♦ in tradicionalnejša nasprotujoča si ♦ritma♦ znotraj istega ♦metra♦ (tj. ♦nasprotna ritmika♦).« (‹GR›, 141)
KM: V ‹RL›, 739, piše, da jasno razlikovanje pojmov ♦poliritem♦ (= ‘Polyrhythmik’!) in ♦polimeter♦ (= ‘Polymetrik’!) doslej ni mogoče«, v ‹RL›, 740, in v ‹BKR›, III, 314, pa je navedeno »Polyrhythmik« (= »♦poliritmika♦«) kot NEM ustreznica ANG ♦nasprotne ritmike♦ = (»cross-rhythm«; gl. KR ♦poliritmike♦ in ‹P›, 240).
Primere, ki se v D ponujajo za p., lahko jasno razlikujemo od ♦polimetra♦, če upoštevamo zapis kot kriterij (gl. KR ♦polimetra♦). Tako je primer 2a v D 2 tipičen za vertikalni ♦polimeter♦ (gl. D 1 ♦polimetra♦), ker gre za sočasno uporabo 4/4 in 3/4 ♦mere♦. (V D 2 sicer vlada tudi pojmovna zmeda: poleg napačnega imena gesla –♦poliritmija♦ namesto p. – bi bilo treba »ritmične obrazce« in »metrične akcente« zamenjati z »ritmičnimi obrazci« in »metričnimi poudarki«, ker so metrični poudarki tisti, ki bi jih morala specificirati ♦metrika♦ kot nauk; prav tako se mora ♦polimetrija♦ zamenjati s ♦polimetrom♦.) Primer v D 3 je resda poliritemski, saj se v vseh treh delih ohranja isti ♦meter♦. Podoben primer srečamo tudi pri razlikovanju ♦aditivnega ritma♦ in ♦metrične disonance♦ od ♦polimetra♦, toda problem se lahko reši s sklicevanjem na isti kriterij (pri čemer bi ♦aditivni ritem♦ lahko veljal za podvrsto p.) Pri ♦nasprotni ritmiki♦ ne bi smelo biti nikakršne zmede.
POLIRITEM: Hindemith, Klavirska glasba, op. 37
KR: Problemi z ustreznicami za p. v tujih jezikih so nerešljivi. Ni jasno, zakaj se uporablja dvoumna NEM-ustreznica »Polyrhythmik« (gl. ‹BR›, 137, ‹LEU›, 323, ‹P›, 240, ‹RL›, 740), ne pa »Polyrhythmus«, ki očitno ne obstaja, čeprav se v ‹P›, 240, navaja njegova množinska oblika »Polyrhythmen«. Glede na pomen ♦ritmike♦ je pojem ♦poliritmika♦ (NEM = »Polyrhythmik«) nesmiseln (gl. KR ♦poliritmike♦). (Podoben problem srečamo tudi pri ♦polimetriki♦ – gl. KM ♦polimetra♦ in KR ♦polimetrike♦.) FR-pojem »polyrythmie« in IT-pojem »polirthmia« (gl. ‹BR›, 137, ‹P›, 240) imata enak pomen kot ♦poliritmija♦, IT-pojem »poliritmica« (‹BR›, 136) pa enak pomen kot ♦poliritmika♦. V ‹TLF› pa pojem »polyrythmie« ne obstaja, kar je tudi logično, saj je njegov pomen nesmiseln (gl. KR ♦poliritmije♦) V ‹DLI›, XIII, 751, je naveden IT-pojem »poliritmo«, vendar kot pridevnik in z napačnim pomenom (»to, kar predstavlja sled različnih tempov v kakšni skladbi«). Zanimivo je, da se p. v ‹P› sploh ne omenja, čeprav je v ‹P›, 240, navedena njegova ANG-ustreznica »polyrhythm« kot napačna sopomenka ♦poliritmije♦. (ANG = »polyrhythmy«; ta pojem v ANG ne obstaja – gl. KR ♦poliritmije♦). V ‹L› ni navedenega nobenega sorodnega pojma p. v samostalniški obliki. Resno vprašanje je torej, iz katerega samostalnika so tvorjeni pridevniki »polyrhythmic« (ANG), »polyrhythmisch« (NEM), »polyrythmique« (FR) in »poliritmico« (IT) (gl. ‹L›, 411), še posebej zato, ker v ‹L›, 477, obstajata pojma »♦ritem♦« in »♦ritmika♦«.
GL: ♦aditivni ritem♦, ♦metrična disonanca♦, ♦ritem♦, ♦nasprotna ritmika♦.
PRIM: ♦polimeter♦ = (♦polimetrija♦) = (♦polimetrika♦), (♦poliritmija♦) = (♦poliritmika♦).
‹GR6›, XV, 72; ‹RAN›, 646