MINIMALNA GLASBA

ANG: minimal music, NEM: minimal music; FR: minimal music, minimalisme; IT: minimal music.

ET: Lat. minimus = najmanjši.

D: »(Naziv za vrsto glasbe, ki se je) pojavila v šestdesetih letih v ZDA vzporedno z ‘minimal art’, spodbujena s ♦fluxusom♦, ♦rockom♦ in indijskimi ragami (Young in Riley sta se leta 1970 učila pri Pandit Pran Nathu). Za minimalno glasbe je značilno meditativno vedenje med muziciranjem in neka vrsta zvokovnega kontinuuma. Glasba je preprosta, zlahka razumljiva. Nima značaja umetniškega dela, temveč dolgega, planiranega ali spontanega zvočnega procesa, vendar ne trdnega, temveč s skromnim variiranjem in nežnimi ♦faznimi premiki♦. Glavni predstavniki so La Monte Young (1935) (The Tortoise, His Dreams and Journeys, 1964, delo, ki bi se kontinuirano izvajalo), Terry Riley (1935) (A Rainbow in Curved Air, 1969, balet Genesis ’70, 1970), Steve Reich (1936) (Piano Phase, 1966, Phase Patterns, 1970) in Phillip Glass (1937) (opera Echnaton, 1983/84).« (‹M›, 559)

KR: D zelo natančno opisuje pojem – sploh kar zadeva razlike z ♦novo enostavnostjo♦ (gl. KR t. b ♦nove enostavnosti♦) – bi pa med skladbami bilo treba navesti še Rileyev In C (1964), Reichov Drumming (1971) in npr. Glassovo Music in Fifths (1969) kot primer ♦repetitivne glasbe♦ kot podzvrsti minimalne glasbe.

‹BOSS›, 9–92, navaja »minimalizem« namesto minimalne glasbe. »Minimalizem« bi moral soditi v tisto skupino pojmov, v kateri pripona -izem sugerira naziv sloga, obdobja ipd. […], v tem primeru pa se zdi ta zahteva pretirana.

V ‹GR6›, XII, 335, se z minimalno glasbo usmeri na ♦sistem♦ (= »system«), ki je v ‹GR6›, XVIII, 481, definiran kot »pojem, ki je bil vpeljan v šestdesetih letih za opisovanje množice novih praks v skladanju, katerih skupna lastnost je poudarek na repeticiji. Sistematična (= ‘systematic’) ali ‘minimalna’ glasba lahko sestoji iz razširjenega ponavljanja motiva ali ♦skupine♦ motiviv … Med skladatelji, ki so ozko povezani z ♦repetitivno glasbo♦, so Young …, Cardew (in ostali).« Razen tukajšnjega napačnega enačenja minimalne glasbe in ♦repetitivne glasbe♦ … je prav tako povsem nejasno, zakaj bi pri obeh moralo iti za »sistematično glasbo« oz. po čem so vse ostale glasbe … »nesistematične« (gl. KR ♦sistema♦).

Včasih srečamo tudi pridevnik »minimalistična« (npr. v ‹GL›, 85–86), ki je uporaben za poudarjanje značilnosti minimalne glasbe, npr. v »minimalističnih« (ne pa »minimalnih«) postopkih, v »minimalističnem« (ne pa »minimalnem«) opusu itn.

Pretirano poudarjeno je povezovanje minimalne glasbe z »minimal art« npr. v ‹BASS›, III, 145, in v ‹FR›, 52, ker je minimalna glasba vse prej kot »minimalna« na enak način kot »minimal art« (gl. ‹THO›, 155–156): Reichov Drumming npr. uporablja spektakularno število izvajalcev in zahteva praviloma velik prostor za izvedbo.

GL: ♦fazni pomik♦ (D 2) = ♦modulacija faze♦, ♦postopni proces♦.

PRIM: ♦meditativna glasba♦, ♦nova enostavnost♦ = (neue Einfachheit), ♦repetitivna glasba♦.

‹BKR›, V, 72; BLUMRÖDER 1982a; ‹HK›, 244–245; ‹KN›, 133