ANG: microtonality; FR: microtonalité; IT: microtonalismo (gl. KR).
ET: Predpona mikro- od grÅ¡. mikrós = majhen, droben; âŠtonalitetaâŠ.
D: Naziv za lestviÄni âŠsistem’, ki kot najmanjÅ¡e intervale uporablja tiste, ki so manjÅ¡i od temperirane male sekunde.
KM: Mikrotonaliteta je med drugim tudi vrsta âŠatonaliteteâŠ, ker je temperirana mala sekunda â ki je ukinjena â osnova dur-molove âŠtonalitete⊠in njej ustrezne funkcijske âŠharmonijeâŠ.
KR: Äe se drÅŸimo natanÄne D âŠtonaliteteâŠ, potem âŠtonalilteta⊠lahko obstaja le znotraj intervalne vsebine, ki temelji na temperirani mali sekundi kot enoti. Mikrotonaliteta je torej â glede na to, da se naslanja na âŠtonaliteto⊠â nesmiseln pojem, vendar ni boljÅ¡ega.
V â¹Lâº, 631, se kot FR sopomenka âŠÄetrttonske glasbe⊠navaja »mikrotonalitetna glasba (= musique microtonale«), kar je napaÄno, ker mikrotonaliteta ne vsebuje le âŠÄetrtstopinj⊠temveÄ tudi ostale intervale manjÅ¡e od temperirane male sekunde (prim. KR âŠÄetrtstopinjske glasbeâŠ). Prav tako se v â¹Lâº, 360, problematiÄen IT pojem »mikrotonalizem (= microtonalismo«) izenaÄuje s âŠÄetrtstopinjsko glasboâŠ.
GL: âŠÄetrtstopinja⊠= (Äetrtton), âŠÄetrtstopinjska glasba⊠= (Äetrttonska glasba), ÂâŠdvanajstina stopinje⊠= (dvanajstina tona), âŠhiperkromatika⊠= âŠultrakromatikaâŠ, âŠkomatska lestvicaâŠ, âŠlestvicaâŠ, âŠmikrointervalna lestvicaâŠ, âŠmikrotonalitetaâŠ, âŠtretjina stopnje⊠= (tretjina tona), âŠultrakromatika⊠= âŠhiperkromatikaâŠ.
PRIM: âŠatonalitetaâŠ, âŠatonikaliteta, atonikalitetnost, atonikalnostâŠ, âŠbitonalitetaâŠ, âŠmikrotonalitetnost⊠= (âŠmikrotonalnostâŠ), âŠmultitonalitetaâŠ, âŠnestalna tonalitetaâŠ, âŠpantonalitetaâŠ, âŠpolitonalitetaâŠ, âŠprogresivna tonalitetaâŠ, âŠrazÅ¡irjena tonalitetaâŠ, âŠsuspendirana tonalitetaâŠ, âŠtonalitetâŠ.
â¹BOSSâº, 86â90 = sopomenka âŠultrakromatike; â¹FRâº, 52 = »microtonalism«; â¹IMâº, 243; â¹SLONâº, 1465
