ANG: metric disonance.
ET: ♦Meter♦; lat. dissonantia = neskladje, neusklajenost, od dissonare = slabo zveneti, biti neusklajen, od predpone di(s), ki negira osnovo, in sonare = zveneti, od sonus = ♦ton♦, ♦zvok♦ (‹KLU›, 146, 147).
D: »(Naziv za) sočasno uporabo metrskih enot iste velikosti, vendar s poddelitvami različnih velikosti. Primer, ki ga navajata Cooper in Meyer (COOPER-MEYER 1960: 108) iz Bartókovega III. klavirskega koncerta je ritemsko notiran tako:
Konsonanca obstaja na začetku vsakega obrazca (2 x 3/8 in 3 x 2/8), disonanca pa obstaja znotraj enote.« (‹JON›, 160)
KM: Notni primer se nanaša na 4. in 5. takt v III. stavku Bartókove skladbe, ki je omenjena v D. Iz njega je jasno, da gre za dva 3/8 takta s štirimi ritmičnimi obrazci: a) 1+2; 2) 2+1 (zgornji part); c) 2+1; d) 1+2 (spodnji part). S kombiniranjem obrazcev se izgubi metrska opora na začetku drugega takta (spodnji part sugerira potek: 2+2+2 nasproti zgornjemu, ki ostaja v tridelni delitvi: 1+2 / 2+1), ter se tako ustvari vtis vertikalnega ♦polimetra♦ (gl. D). Disonantno je v tem – v prenesenem pomenu – razbijanje ♦metra♦, čeprav zapis tega ne sugerira. Primer bi se polimetrsko lahko zapisal tako, da bi zgornji part pustili v 3/8 ♦meri♦, spodnjega pa zapisali v 2/8 – seveda z obveznim premikom taktnice, kar bi pa zakompliciralo zapis.
KR: Čeprav je slušni vtis polimetrski, se tukaj po merilu zapisa ne more govoriti o ♦polimetru♦ (gl. KR ♦polimetra♦). Pojem je vseeno uporaben ravno zaradi razlikovanja takih primerov od ♦polimetra♦.
GL: ♦polimeter♦ = (♦polimterija♦) = (♦polimterika♦), ♦poliritem♦ = (♦poliritmija♦) = (♦poliritmika♦), ♦nasprotni ritem♦